R-360 Neptun (ukrajinsko Р-360 Нептун) je ukrajinska protiladijska manevrirna raketa, ki jo je razvil konstrukcijski biro Luč.

R-360 Neptune

Raketa R-360 Neptune na sejmu Arms and Security 2021
Vrsta protiladijska raketa
manevrirna raketa
Država izvora  Ukraine
Zgodovina uporabe
V uporabi 2021 do danes
Uporabniki Ukrajinska mornarica
Vojne Rusko-ukrajinska vojna
Zgodovina izdelave
Konstruktor konstruktorski biro Luč[1]
Leto zasnove 2013
Proizvajalec KhAZ[d]
Značilnosti
Teža 870 kg (1.920 lb)[1]


Operativni
doseg
do 280 km (170 mi)[1]
Hitrost podzvočna[1]

Raketa temelji na sovjetski protiladijski raketi KH-35, pri čemer ima raketa Neptun bistveno izboljšan doseg in elektronske sisteme.[2] Sistemska zahteva pri razvoju je bila, da ena sama raketa uniči bojno ladjo ali transportno plovilo z izpodrivom do 5.000 ton, bodisi v konvoju, bodisi posamezno.

Prvo vadbeno raketno baterijo je ukrajinska mornarica pričela uporabljati marca 2021.[3]

Razvoj uredi

Raketa je bila prvič predstavljena na sejmu Arms and Security (uk), ki je potekal v Kijevu leta 2015.[4]

Po informacijah iz odprtih virov so bili prvi leteči primerki manevrirne rakete izdelani v drugem četrtletju leta 2016. Proizvodnja naprednih raketnih sistemov je potekala v sodelovanju z več ukrajinskimi podjetji, vključno z Artem Luč GAhK, Kharkiv State Aircraft Manufacturing Company (uk), Motor Sich (turboventilatorski motor MS-400), Pivdenne YuMZ Pivdenmash, Lviv LORTA (uk), Višnjeve ZhMZ Vizar Kijev, Radionix (uk) (iskalec), Arsenal SDP SE (navigacijski sistem) in drugimi. 

Prvi testi raketnega sistema so bili izvedeni 22. marca 2016, udeležil pa se jih je sekretar Sveta za nacionalno varnost in obrambo (NSDC) Oleksandr Turčinov. Sredi leta 2017 so bile rakete Neptun testirane sočasno s testiranjem raketnega sistema Vilha. Za razliko od Vilhe rezultati testov in zmogljivosti Neptuna niso bili objavljeni.[5] Po navedbah tiskovne službe NSDC so prvi uspešni preizkusi raketnega sistema potekali 30. januarja 2018.[6] 17. avgusta 2018 je raketa uspešno zadela tarčo, oddaljeno 100 km, testiranje je potekalo v Odesovski oblasti.[7] 6. aprila 2019 je bila raketa ponovno uspešno preizkušena. Po besedah takratnega predsednika Petra Porošenka naj bi bil sistem Neptun ukrajinski vojski dostavljen do decembra 2019.[8]

Po umiku ZDA in Rusije iz pogodbe o jedrskih silah srednjega dosega je Ukrajina objavila, da razmišlja o razvoju manevrirnih raket srednjega dosega.[9]

Ukrajina je z Indonezijo podpisala memorandum o sklenitvi pogodbe za dobavo raket Neptun, mediji so o tem prvič poročali decembra 2020.[10] Po poročanju Defence Express bi lahko Indonezija postala prvi tuji kupec raketnega sistema Neptun.

Marca 2021 je ukrajinska mornarica prevzela prvo vadbeno raketno baterijo RK-360MC Neptun.[3]

Uporaba uredi

Med rusko invazijo, 3. aprila 2022, so ukrajinski mediji objavili novico, da so ukrajinske sile poškodovale rusko fregato Admiral Essen.[11] Kasneje je svetovalec urada ukrajinskega predsednika Oleksij Arestovič izjavil, da je rusko fregato zadela manevrirna raketa Neptun. Rusi trditve niso komentirali in ladja je nadaljevala svojo načrtovano misijo.[12][13]

13. aprila 2022 so ukrajinski mediji objavili novico, da sta rusko križarko Moskva zadeli dve raketi Neptun, kar naj bi povzročilo požar in posledično eksplozijo skladišča streliva na ladji.[14] Rusko obrambno ministrstvo ni navedlo vzroka požara, samo, da je požar povzročil eksplozijo streliva in da je bila posadka v celoti evakuirana.[15][16][17] Rusija je poročala, da se ladja kljub požaru ni potopila, ruski državni mediji pa so pozneje poročali, da je ta potonila med vleko v slabem vremenu.[18][19]

Po besedah Thomasa Shugarta, nekdanjega podmorniškega poveljnika v ameriški mornarici, so križarke Slava "znane po svojem ofenzivnem delovanju in ne po svojih obrambnih sistemih ali sistemih za obvladovanje škode".[20] Moskva je ena izmed dveh velikih vojaških ladij, ki so bile potopljene v boju po drugi svetovni vojni in je zelo podobne velikosti kot ARA General Belgrano, ki je bila potopljena med falklandsko vojno.[21]

Zasnova uredi

Sistem obalne obrambe Neptun obsega mobilni lanser USPU-360 na tovornjaku, štiri rakete, transportno/polnilno vozilo TZM-360, vozilo za poveljevanje in nadzor RCP-360 in posebno tovorno vozilo. Češki tovornjak Tatra T815-7 je zamenjal prototipno vozilo KrAZ. Sistem je zasnovan za delovanje do 25 km od obale.[3]

Raketa Neptun je vključno z raketnim motorjem dolga 5,05 m njena krila so razporejena v obliki križa. Rakete so zasnovane tako, da se nahajajo v transportnih in lansirnih kontejnerjih (TLC) z dimenzijami 5,30 × 0,60 × 0,60 metra. Sistem ima doseg približno 300 km.[22][23] Ena raketa tehta 870 kg, bojna glava tehta 150 kg.[3]

Galerija uredi

Glej tudi uredi

Sklici uredi

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 »Neptun Anti-Ship Cruise Missile«. Military-Today.com. Arhivirano iz spletišča dne 14. aprila 2022. Pridobljeno 14. aprila 2022.
  2. Episkopos, Mark (6. februar 2019). »Ukraine Is Building Anti-Ship Missiles (In Part Thanks to Russia)«. The National Interest. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. aprila 2019. Pridobljeno 10. aprila 2019.
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 Ponomarenko, Illia (15. marec 2021). »Ukraine's navy acquires first Neptune cruise missiles«. Kyiv Post. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. marca 2021. Pridobljeno 15. marca 2021. The first training missile battery joined the navy's only artillery brigade on March 15, as part of the formation's newly-created coastal defense missile battalion.
  4. »New cruise missile "Neptune" was presented in Kyiv« (v ukrajinščini). Espreso TV. 24. september 2015. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. avgusta 2018. Pridobljeno 14. aprila 2022.
  5. Hristoforov, Vladislav (25. januar 2018). »The anti-ship missile "Neptune" has undergone part of the tests in 2017«. National Industrial Portal (v ukrajinščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. januarja 2018. Pridobljeno 26. januarja 2018.
  6. »The first tests of the Ukrainian cruise missile!«. Ukrainian Military Portal (v ukrajinščini). 30. januar 2018. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. aprila 2019. Pridobljeno 30. januarja 2018.
  7. »Ukrainian cruise missile "Neptune" struck a maritime target at a distance of 100 km during the test«. Ukrainian Military Pages. 17. avgust 2018. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. aprila 2021. Pridobljeno 17. avgusta 2018.
  8. »"Neptune" missiles will enter service with the naval forces in December«. Dzerkalo Tyzhnia (v ruščini). 6. april 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. aprila 2019. Pridobljeno 10. aprila 2019.
  9. Peterson, Nolan (13. marec 2019). »With an Eye to Russia, Ukraine Considers New Missiles After Cold War-Era Arms Control Treaty Collapses«. The Daily Signal. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. oktobra 2019. Pridobljeno 13. marca 2019.
  10. »Indonesia to sign contract with Ukraine to purchase RK-360MC Neptune mobile missile coastal defense system«. Navy Recognition. 28. december 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. aprila 2022. Pridobljeno 3. februarja 2021.
  11. »Украинские защитники повредили российский ракетный фрегат«. Dumskaya (v ruščini). 3. april 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. aprila 2022. Pridobljeno 18. aprila 2022.
  12. Harding, Luke; Sauer, Pjotr; Borger, Julian; Elgot, Jessica (15. april 2022). »Russia's Moskva cruiser sinks following Ukrainian claim of missile strike«. The Guardian. Pridobljeno 16. aprila 2022.
  13. Hambling, David (14. april 2022). »Ukraine's Bayraktar Drone Helped Sink Russian Flagship Moskva«. Forbes. Pridobljeno 16. aprila 2022.
  14. »Ukrainian military hits Russian cruiser by Neptune missiles«. Ukrinform. 13. april 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. aprila 2022. Pridobljeno 13. aprila 2022.
  15. »Fire breaks out onboard Moskva missile cruiser, crew evacuated — defense ministry«. TASS. 14. april 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. aprila 2022. Pridobljeno 14. aprila 2022.
  16. »Ammunition detonated on the "Moskva" missile cruiser as a result of a fire« (v ruščini). RIA Novosti. 14. april 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. aprila 2022. Pridobljeno 13. aprila 2022.
  17. Ljunggren, David (13. april 2022). »Russia Says Ammunition Blast Damages Flagship of Black Sea Fleet - Interfax«. U.S. News & World Report. Reuters. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. aprila 2022. Pridobljeno 13. aprila 2022.
  18. »Russian warship Moskva: What do we know?«. BBC News. 14. april 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. aprila 2022. Pridobljeno 14. aprila 2022.
  19. »Moskva cruiser sank while being towed in a storm — Russian Defense Ministry«. TASS. 14. april 2022. Pridobljeno 15. aprila 2022.
  20. Lendon, Brad (15. april 2022). »Moskva sinking: What really happened to the pride of Russia's fleet?«. CNN. Pridobljeno 16. aprila 2022.
  21. Mizokami, Kyle (15. april 2022). »Ukraine Sunk the Largest Warship Since WWII in a Major Blow to Russia«. Popular Mechanics. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. aprila 2022. Pridobljeno 15. aprila 2022.
  22. »Neptune successfully hit a naval target«. Ukrainian Military Portal (v ukrajinščini). 17. avgust 2018. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. avgusta 2018. Pridobljeno 17. avgusta 2018.
  23. »LUCH, State Kyiv Design Bureau« (PDF). State Kyiv Design Bureau, LUCH. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 5. novembra 2020. Pridobljeno 2. novembra 2020.

Zunanje povezave uredi