Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope

**Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope**
Unescova svetovna dediščina
Uradno ime	Ancient and Primeval Beech Forests of the Carpathians and Other Regions of Europe
Lega	Nemčija, Slovaška, Ukrajina, Albanija, Belgija, Bolgarija, Italija, Hrvaška, Romunija, Slovenija, Španija, Avstrija, Bosna in Hercegovina, Češka, Francija, Severna Makedonija, Poljska, Švica
Koordinati	49°N 15°E / 49°N 15°EKoordinati: 49°N 15°E / 49°N 15°E
Površina	98.124,96 ha
Vključuje	Aztaparreta; Boatin Biosphere Reserve; Cheile Nerei-Beușnița; Ciucevele Cernei; Codrul Secular Slătioara; Coppo del Morto; Coppo del Principe; Coronini - Bedina; Cozia; Cozzo Ferriero; Djendema; Dürrenstein; Gorgany Nature Reserve; Groșii Țibleșului - Izvorul Șurii; Groșii Țibleșului - Preluci; Hajdučki i Rožanski kukovi; Havešová; Hayedo de Montejo; Hayedo de Tejera Negra; Hayedos de Picos de Europa - Canal de Asotin; Hayedos de Picos de Europa - Cuesta Fria; Iauna - Craiovei; Izvoarele Nerei; Izvoarele Nerei; Kalkalpen - Bodinggraben; Kalkalpen - Hintergebirg; Kalkalpen - Urlach; Kalkalpen - Wilder Graben; Kozya Stena; Krokar forest reserve; Lizardoia integral reserve; Lotrișor; Lumi i Gashit; Monte Cimino; Monte Raschio - Foreste di faggi antiche e primarie; Peeshti Skali; Roztochya Biosphere Reserve; Rožok; Satanivski gozdni rezervat; Selva Moricento; Sevеren Dzhendem; Snežnik-Ždrocle forest reserve; Sokolna; Sonian Forest - Grippensdelle B; Sonian Forest – Forest reserve Ticton A; Sonian Forest – Grippensdelle A; Sonian Forest – Réserve forestière du Ticton B; Stara Reka; Steneto Biosphere Reserve; Strimbu Băiuț; Stužica; Svydovets protected massif; Tsaritchina Biosphere Reserve; Uzh National Nature Park; Val Fondillo; Valle Cervara; Vihorlat; Zacharovanyi Krai - Velykyi Dil; Narodni park Paklenica; gorski greben Koeziejsky; gorski greben Čornogora; gorski masiv Marmarosj; gozdni rezervar Sonian; primeval beech forest of Rrajcë; réserve naturelle Foresta Umbra; réserve naturelle Sasso Fratino
Kriterij	Naravni: (ix)
Referenca	1133
Vpis	2007 (31. zasedanje)
	[uredi v Wikipodatkih]

Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope so čezmejni spomenik Unescove svetovne naravne dediščine v 12 evropskih državah. Na začetku je pod imenom Prvobitni bukovi gozdovi v Karpatih obsegal gozdove, ki rastejo na desetih ločenih območjih Karpatov, vzdolž 185 km dolge osi od hribovja Rahiv in gorskega grebena Čornogora v Ukrajini preko grebena Poloniny do Vihorlatskih vrhov na Slovaškem.

Gozdovi v Karpatih merijo 77.971,6 ha. V zaščiteno območje spada samo 29.278,9 ha gozdov, ostali del pa tvori nekakšno vmesno zaščitno območje. 70 % zaščitenega območja je v ukrajinski Zakarpatski oblasti, 30 % pa v slovaškem Prešovskem okraju. Vanj spadata dva narodna parka, biosferni rezervat in nekaj habitatov, večinoma na Slovaškem. Oba narodna parka in njuna okolica na Poljskem tvorita poseben Vzhodnokarpartski biosferni rezervat.

Na Slovaškem so gozdovi Havešova, Rožok in Stužica, vsi v pogorju Bukovské vrchy in Vihorlatski Kyjovský prales (pragozd).

Ukrajinski del prvobitnih bukovih gozdov sestavljajo Čornogora, Kizij-Tribušani, Maramaroš, Stužicija-Užok, Svidovec in Uholka-Širiki Luh. Za obiskovalce je dostopnih samo nekaj od desetih zaščitenih pragozdov. Stužica v Bukovskih vrhovih je edini z označenimi pohodniškimi potmi.

Pet nemških gozdov (Jasmund, Serrahn, Grumsin, Hainich in Kellerwald) pokriva površino 4.391 ha. Na seznam svetovne dediščine so bili dodani leta 2011, vnos je takrat dobil ime Prvobitni bukovi gozdovi v Karpatih in stari bukovi gozdovi v Nemčiji.

Na sedanji obseg je bil razširjen na 41. zasedanju komiteja za svetovno dediščino, ki se je odvijalo v poljskem Krakovu med 2. in 12. julijem 2017. Spomenik se zdaj razteza čez 12 držav, poleg Ukrajine, Slovaške in Nemčije še Albanija, Avstrija, Belgija, Bolgarija, Hrvaška, Italija, Romunija, Slovenija in Španija. V Sloveniji sta vključena gozd Ždrocle na Snežniku in kočevski pragozd Krokar.