Wikipedija

Protivladni protesti v Sloveniji (2020–2022)

(Preusmerjeno s strani Protivladni protesti v Sloveniji (2020–))

Protivladni protesti v Sloveniji so v več slovenskih mestih redno potekali od začetka leta 2020, ko je bila po odstopu Marjana Šarca sestavljena nova vlada pod vodstvom Slovenske demokratske stranke in Janeza Janše, do rednih državnozborskih volitev aprila 2022. Izvajanje protestov so v času epidemije koronavirusa v Sloveniji oteževali odloki, namenjeni omejevanju širjenja epidemije.

Janez Brezmadežni, stop diktaturi!
Transparenti na kolesarskem protestu 15. maja
Svet je lep, izdajalci pa umazani. Nismo pozabili patrie. Zdravja in narave vam ne damo.
Transparenti na kolesarskem protestu 15. maja
Janša, led se ti tanjša. Gledamo vas in ne bomo pozabili! Roke stran od narave!!!
Transparenti na kolesarskem protestu 15. maja
Kaviar za vse!
Transparenti na kolesarskem protestu 15. maja
Teta Pehta, Povodni mož, zlatorogi, jagababe in ledeni možje bodo hudi, če uničite naravo
Transparent na protestu Narave ne damo 12. maja

Na večini protestnih shodov so vladi očitali avtoritarnost, prelomitev predvolilnih obljub s strani koalicijskih strank DeSUS in SMC ter več novih spornih potez. Med aprilom 2020 in aprilom 2022 je vsakotedenske protestne shode ob petkih organizirala skupina gibanj, imenovana »Protestna ljudska skupščina«; ker je bilo javno zbiranje zaradi širjenja koronavirusa prepovedano, dovoljena pa je bila rekreacija na prostem, so prvi protestniki kolesarili, kolesarjenje pa je postalo simbol protestov. Poleg skupaj 105 »petkovih protestov« so proteste organizirale tudi druge skupine, vključno z nasprotniki ukrepov za omejevanje širjenja bolezni in vladnimi podporniki. Protesti so bili pretežno mirni, do najhujših izgredov je prišlo na shodu 5. novembra 2020, od katerega so se organizatorji petkovih protestov distancirali.

Poznejši nadzor nad delom policije je ugotovil sistemske in operativne nepravilnosti v ravnanju ob protestih, vključno z nesorazmerno uporabo sile.

Ozadje uredi

V obdobju druge Janševe vlade in dolžniške krize evroobmočja je v Sloveniji konec leta 2012 prišlo do spontanih neodvisnih protestov (vseslovenskih ljudskih vstaj). Povod za proteste so bili nepriljubljeni varčevalni ekonomski ukrepi vlade in sumi korupcije, ki so obdajali več vidnih politikov. Protesti so bili največji v zgodovini neodvisne Slovenije in so odražali splošno nezadovoljstvo s slovenskim političnim razredom; naperjeni so bili tako proti vladi kot proti parlamentarni opoziciji in lokalnim politikom. Kljub temu je bila ena temeljnih skupnih zahtev protestnikov odstop vlade Janeza Janše in razpis predčasnih volitev. Protesti so pripomogli k padcu vlade, ki so se ji odrekle koalicijske partnerice. Protesti so se nadaljevali tudi po odstopu Janševe vlade.[1][2][3][4][5][6]

Pred državnozborskimi volitvami leta 2018 se je proti vstopu v koalicijo z SDS izrecno izreklo šest večjih strank: SMC, SD, Levica, DeSUS, SAB in LMŠ.[7] Predhodno je koalicijo s SDS (še posebej z Janšo na čelu) izključevala tudi Nova Slovenija pod vodstvom Ljudmile Novak.[8] Na državnozborskih volitvah je največ glasov prejela Slovenska demokratska stranka, a je drugouvrščena Lista Marjana Šarca[9] pod vodstvom Marjana Šarca uspela sestaviti levosredinsko manjšinsko vlado.[10] V času po volitvah ni bilo jasno, katere stranke bodo vlado uspele sestaviti. V medijih so se pojavila ugibanja o koaliciji SDS z levosredinskim blokom strank. Tako v SMC kot DeSUS naj bi kljub predvolilnim obljubam obstajale struje, ki so podpirale pogajanja o koaliciji s SDS.[11]

Vlada se je že od nastanka ocenjevala kot nestabilna.[10] Konec januarja 2020 je Šarec odstopil in pozval k predčasnim volitvam. Kot razlog za odstop je navedel neučinkovitost vlade pri uveljavljanju načrtovanih reform zaradi neenotnosti strank, ki jo sestavljajo.[12]

V raziskavi javnega mnenja agencije Mediana po odstopu Marjana Šarca je bilo 63 % vprašanih naklonjenih predčasnim volitvam, 26 % pa sestavi nove vlade v aktualnem mandatu državnega zbora. Predčasne volitve je podpiralo 90 % podpornikov SMC, 85 % podpornikov LMŠ, 82 % podpornikov Levice, 77 % podpornikov Socialnih demokratov, 41 % podpornikov NSi in 40 % podpornikov SDS.[13] V raziskavi javnega mnenja agencije Ninamedia je predčasne volitve podpiralo 58 % vprašanih, oblikovanje nove koalicije pa 33 % vprašanih.[14]

Marca 2020 je SDS sestavila koalicijsko vlado s SMC, NSi in DeSUS ter Janezom Janšo kot premierjem.[15] Čeprav so vse tri koalicijske partnerice takšno koalicijo v preteklosti izključevale,[8] so v preteklih letih vse dobile novo vodstvo, ki je bilo takšni koaliciji bolj naklonjeno.[16][17][18] SMC in DeSUS sta ob vstopu v vlado napovedali, »da to ne bo vlada ene stranke in ne vlada, ki bi odpirala ideološka vprašanja«.[19][20] Vstop SMC v koalicijo pod vodstvom Janše je bil povod za odhod ustanovitelja, bivšega vodje in bivšega premierja Mira Cerarja iz stranke. Stranka je bila po Cerarju sprva poimenovana.[21]

Tretja Janševa vlada je prevzela oblast ob izbruhu epidemije nove koronavirusne bolezni v Sloveniji.[22] Obdobje med prevzemom oblasti in po njem je zaznamovalo veliko število kontroverznih dejanj nove vlade. Vlada je ministrom in državnim sekretarjem določila največje možne plače.[23] Vlada je istega dne po prevzemu oblasti zamenjala vodstvo policije, vojske in obveščevalnih služb. Odpuščeno direktorico policije[24] je malo pred tem poslanec SDS opozoril, naj »pomisli na svojo prihodnost«, potem ko ni ugodila zahtevi parlamentarne komisije za nadzor, naj komisiji posreduje podatke, za posredovanje katerih ni imela pooblastil.[25] Nova vlada je politizirala Nacionalni inštitut za javno zdravje in v krajšem času med epidemijo zamenjala dva vršilca dolžnosti direktorja (drugega kmalu potem, ko je nekatere ukrepe vlade za zajezitev epidemije označil kot zdravstveno neutemeljene).[26][27][28][29] Janša je javnozdravstveno stroko, s katero se ni strinjal, označil za »tako imenovano stroko«, napadel pa je tudi Svetovno zdravstveno organizacijo in njenega direktorja pozval k odstopu.[30][31][32] Zunanje ministrstvo je na Svet Evrope naslovilo dopis, ki je trdil, da večino slovenskega medijskega prostora nadzirajo mediji, ki izhajajo iz bivšega komunističnega režima,[33] medtem ko je minister za notranje zadeve na Twitterju zapisal, da je  »[...] v današnji videokonferenci [...] EU notranje ministre informiral tudi o boju medijev in levega političnega pola proti vladi, ki uspešno omejuje epidemijo. Kot primer sem navedel včerajšnje proteste. [...] «;[34] obe dejanji sta potencialno predstavljali prekoračitev pooblastil.[33][34] Janša, vladni politiki in ljudje blizu vlade so javno diskreditirali in napadali večje število novinarjev in novinarskih organizacij, kar je privedlo do več opozoril s strani slovenskih in mednarodnih novinarskih organizacij,[35][36][37][38][39][40][41][42][43][44] uradni Twitter račun vladnega kriznega štaba, ki naj bi javnost obveščal o poteku epidemije, pa je objavil žaljiv komentar, ki je žalil novinarja in vidne kritike vlade iz civilne družbe in privedel do tožbe institucije s strani razžaljenih.[45][46][47] Policija je kasneje ovrgla uradno razlago za žaljivo objavo – da je v račun vdrla neznana oseba.[47] Vrsta razkritij je pokazala, da so politiki, povezani z vlado, poskušali vplivati na proces javnega naročanja tako, da so v postopku naročanja promovirali določene dobavitelje (ki so včasih ponujali manj primerne ali dražje izdelke ali pa so izdelke dobavljali z velikimi zakasnitvami). Ugotovljena so bila tudi družinska ali osebna poznanstva med politiki in dobavitelji, ki so jih politiki promovirali.[48][49][50][51] Razodetja so sprožila policijsko preiskavo.[52] Kmalu potem je bil razrešen direktor NPU-ja, ki je bil pristojen za kriminalistično preiskavo o nepravilnostih pri nabavi.[53] Razrešitev je po nekaterih ocenah predstavljala kršitev pristojnosti. Zaposleni na NPU so zaradi razrešitve prvič v zgodovini objavili javno pismo, v katerim so izrazili nasprotovanje razrešitvi.[54] Vlada je prav tako razrešila vodjo Urada za preprečevanje pranja denarja, ki je poleg NPU preiskovala še sume o nezakonitem financiranju medijev, povezanih s SDS.[55]

Potek uredi

Februar–maj uredi

Protest Proti koaliciji sovraštva

28. februarja se je na shodu pod imenom Proti koaliciji sovraštva, ki ga je organizirala skupina Brez strahu, v Ljubljani zbralo več kot 1.000 protestnikov, da bi izrazili nasprotovanje osnovanju vladne koalicije pod vodstvom SDS. Udeleženci so opozarjali na sporna dejanja preteklih vlad in izražali nezadovoljstvo s strankami, ki so se pogajale o sestavi vladne koalicije s SDS, še posebej levosredinskima strankama SMC in DeSUS, katerih vodstvo se je pred zadnjimi volitvami izrecno odreklo možnosti vstopa v vladno koalicijo s SDS.[56][57]

Po protestu so organizatorji ovadili neznanca, ki je na shodu vzklikal »Ubi Janšo«, ter poslanca SDS Zvonka Černača, ki je na dan protesta na Twitterju poobjavil zapis, v katerem je uporabnik napovedoval nasilen obračun s protestniki. Organizatorji so po lastnih navedbah zaradi »pričakovanih provokacij« sicer že pred protestom morebitne udeležence prek spleta in z letaki pozvali k »[...] mirnemu protestu ter nenasedanju provokacijam«, na sporni dogodek pa so opozorili že med protestom in se od početja posameznika distancirali.[58]

Protesti in epidemija koronavirusne bolezni v Sloveniji uredi

Slovenijo je tik pred ustanovitvijo nove vlade zajela epidemija nove koronavirusne bolezni.[59] 19. marca so z namenom zajezitve širjenja okužbe z odlokom začasno prepovedali gibanje in zbiranje na javnih površinah.[60] Zaradi ukrepov za zajezitev epidemije tudi shodov ni bilo mogoče prijavljati,[61] kot to zahteva zakon.[62] Protestniki so poskušali zato v času vrhunca epidemije svoje nestrinjanje z novo vlado izkazati na iznajdljive načine.

Individualni protesti pred parlamentom

23. marca so na Trgu republike v Ljubljani posamezniki v znak nestrinjanja z vlado prižigali sveče.[63]

Samostojnega protesta se je 2. aprila na Trgu republike lotil slovenski gledališki igralec, ki je na tla lepil križce, ki bi lahko služili kot mejniki varne razdalje za protestnike. Naslednji dan sta protestnika na domu obiskala policista zaradi suma kršitve splošne prepovedi gibanja na javnih mestih.[64][65]

4. aprila sta protestnici na Trgu republike igrali badminton.[66][67] Protestnik je na Trgu republike tudi v šaljivi igri minigolfa z žogico ciljal izrezane slike vladnih politikov.[68]

V sredo 22. aprila je potekal protest Stopala upora; udeleženci so na Trg republike prihajali individualno in na tla polagali papirnata stopala. Nekatera stopala so bila popisana z različnimi sporočili. Policija je nekatere protestnike popisala zaradi kršenja odloka o prepovedi gibanja in zbiranja na javnih mestih in površinah, za kar je bila določena globa v višini 420 € (za izrekanje glob je pristojen zdravstveni inšpektorat).[69]

Trije petkovi protivladni protesti z balkonov

Protestniki so v obdobju splošne karantene nezadovoljstvo z aktualno vlado sprva tri zaporedne petke izražali z ropotanjem z lonci na balkonih.[70][64]

Prvi petkov protivladni protest na kolesih

Protestniki so prepoved zbiranja na javnih mestih nato poskusili obiti z organizacijo protesta na kolesih (saj je bilo gibanje po javnih površinah dovoljeno v okviru rekreacijskih aktivnosti[71]); protestniki so se v petek 24. aprila prvič na kolesih popeljali skozi središče Ljubljane in protest zaključili s kroženjem in zvonjenjem pred stavbo državnega zbora. Protestniki so se zapeljali tudi mimo stavbe RTV SLO in s ploskanjem izrazili podporo javnemu mediju, njenim novinarjem in žvižgaču Ivanu Galetu, ki je razkril nepravilnosti pri javnem naročanju. Četrti zaporedni petkov protest je pod imenom Z balkonov na kolesa organiziralo 23 skupin preko socialnega omrežja Facebook.[69][70]

Protivladni shodi po Sloveniji

Protesti, organizirani prek Facebooka, so bili ponovno prirejeni v ponedeljek 27. aprila. V Ljubljani je pred parlamentom stalo nekaj sto protestnikov, 100 ljudi (bistveno več po navedbah medijev in organizatorjev) je protestiralo v Mariboru, manjši shodi pa so istega dne potekali tudi v nekaterih drugih slovenskih mestih (Novi gorici, Ptuju in Trbovljah).[72]

Protest je v Ljubljani policija poskusila preprečiti z omejitvijo Trga republike s policijskim trakom. Policija je protestnike prav tako opozarjala na upoštevanje varnostne razdalje in identificirala nekaj posameznikov zaradi ugotovitve kršitev, o katerih so poročali zdravstvenemu inšpektoratu.[73][74] Policija je nekatere postopke in kršitve tudi snemala, da bi na podlagi posnetkov identificirala in sankcionirala kršitelje.[75] Na proteste se je odzval minister za notranje zadeve Aleš Hojs, ki je sporočil, da je policija v Ljubljani in Mariboru »popisala večje število zbranih«, ki naj bi bili oglobljeni. Navedel je tudi, da je so bili organizatorji in udeleženci ovadeni kaznivega dejanja ogrožanja zdravja in da pričakuje, da bo policija za identifikacijo udeležencev tako petkovega kot ponedeljkovega shoda uporabila vse javno objavljene fotografije, vključno s tistimi iz družbenih omrežij in novičarskih medijev. Hojs je na Twitterju dodal: »Ne pričakujte pa, da bo policija vzrok nasilja«.[73][74] Hojs je konec aprila tudi opozoril, da je pozivanje k protestom nezakonito.[76] Na izjave notranjega ministra se je odzvala informacijska pooblaščenka, ki je izrazila skrb, da je policija obravnavala vsakršno gibanje po določeni javni površini kot potencialno storitev kaznivega dejanja v zvezi z zdravjem tudi v primeru upoštevanja predpisane varne razdalje. Takšna interpretacija nejasnih epidemskih odlokov bi lahko zaradi preširokega tolmačenja pomenila nepotreben in nevaren reden poseg v človekove pravice.[77] Prav tako ni bilo jasno, ali se je sumilo, da so protestniki storili prekršek ali kaznivo dejanje; policija namreč sme fotografiranje in obdelavo fotografij uporabljati le pri pregonu kaznivih dejanj.[77]

Protestni grafit v Mariboru

Konec aprila se je v Kulturnem centru Pekarna Mariboru pojavil grafit podobe Janeza Janše med izvajanjem nacistične salute s pripisom »Smrt janšizmu, svoboda narodu«. Grafit so nato gasilci zaradi domnevnega sovražnega govora že naslednji dan prebarvali, medtem ko je policija več ur preiskovala sum kaznivega dejanja spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, kar je vzbudilo vprašanja o selektivni cenzuri političnega govora. Grafit se je nahajal na poslopju v zasebni in ne občinski lasti.[78] Na očitke glede odstranitve se je odzval župan Arsenovič.[79] Po mestu so bili nato odstranjeni tudi razni skrajno desni grafiti.[78]

Maj uredi

Drugi petkov kolesarski protest: dva protesta v Ljubljani in prvi protesti drugod po Sloveniji

V petek 1. maja sta pred parlamentom potekala dva protesta. Prvega, opoldanskega, se je udeležilo okoli 100 ljudi. Opoldanski protest je organiziral in prijavil Ladislav Troha, predsednik gibanja Ozaveščeni prebivalci Slovenije, ki ga je policija tudi pridržala zaradi kršenja javnega reda in miru. Na večernem protestu se je zbralo še okoli 1.000 oz. 3.500 kolesarjev. Slednji protest ni bil prijavljen. Kršitev javnega reda in miru ni bilo zaznanih.[80][81]

Istega dne se je shoda na Trgu svobode v Mariboru udeležilo okoli 80 ljudi, ki so protestirali proti vladi in v okviru praznika dela praznovali borbo za delavske pravice in Narodnoosvobodilno borbo. Shoda so se udeležili peš in na kolesih. Policija je nekatere protestnike popisala.[82] Protesti so potekali tudi v Kopru in Novi Gorici (okoli 70 udeležencev).[81]

Tretji petkov kolesarski protest

Udeležitev protestov 8. maja so napovedale opozicijske stranke LMŠ, SD in Levica in podpornike pozvale k udeležbi,[76] stranka SAB pa je opozorila, da je treba spoštovati pravico državljanov do protesta. Podporo protestu je izreklo tudi 118 podpisnikov Foruma za demokracijo, ki ga sestavljajo vidni Slovenci. Policija je zaradi varnostnih razlogov pred protestom ogradila del Trga republike, potencialne udeležence pa opozorila na prepoved zbiranja na javnih mestih. Na prepoved zbiranja je opozorila tudi vlada.[83] Prav tako je bil protest pod videonadzorom in preletom policijskega helikopterja. Protest je tokrat potekal pod geslom Ne boste nam vzeli naše svobode, pripravile pa so ga razne civilne iniciative. V Ljubljani se je zbralo okoli 5.500 protestnikov. Protestniki so zaradi zapore dela Trga republike zapolnili tudi več bližnjih cest. Konvoj protestnikov je med drugim odšel pred UKC LJ in s ploskanjem izrekli solidarnost z zdravstvenimi delavci.[84]

V Mariboru se je zbralo prek 600 protestnikov (od tega okoli 400 na kolesih), ki so se se odpravili po mestnem centru in med drugim ploskali pred poslopjem Večera.[85] Manj se jih je zbralo v Kopru in Celju[84] in nekaterih drugih mestih (Nova Gorica, Črnomelj, Bela Krajina[83]).[86] Organizatorji so pred shodom svarili pred domnevno grožnjo infiltracije provokatorjev (domnevno "skupina 20 plačancev"), ki naj bi skušali z nasiljem nad policijo delegitimizirati shode in povročiti aretacijo nekaterih vidnejših soorganizatorjev. Seznanjenost z navedbami o provokatorjih je potrdila tudi policija in se skladno pripravila.[61] Na protestu kljub strahom ni bilo nasilnih izgredov, neznanci pa so na površini trga nasuli risalne žebljičke.[87] Organizatorji protesta so se prav tako zavezali k nepolitičnosti shoda in naznanili, da bodo morebitne predstavnike političnih strank, ki bi poskušali protest izkoristiti za samopromocijo, preglasili z glasbo.[88]

Okoljevarstveniški protest pred parlamentom

12. maja je se je pred parlamentom zbralo več sto protestnikov, ki so nasprotovali istega dne potekajočemu sprejemanju reforme, ki bi nevladnim organizacijam močno omejil možnost sodelovanja pri upravnih postopkih z namenom ohranjanja narave (sodelovanje bi bilo onemogočeno okoli 90 % organizacij, ki delujejo na tem področju). Na nepravilnosti v pripravljenih reformah je med tem opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba. Zakon je bil kljub temu sprejet.[89][90]

Četrti petkov kolesarski protest

15. maja se je petkovih shodov vkljub slabemu vremenu udeležilo podobno število protestnikov kot teden poprej, več protestnikov je bilo peš.[20][91][92][93] Pred protesti je razburila novica o prisotnosti vozila Slovenske vojske pred stavbo DZ na dan protesta; pojavila so se sklepanja, da bi protest lahko nameravala varovati vojska. Kasneje se je izkazalo, da je vojska zgolj nudila podporo policiji pri prevozu ograj.[20]

Po protestu v Ljubljani je po spletu zaokrožila fotografija policista motorista, ki se je med shodom z gesto iztegnjenega palca na sebku slikal z udeležencem protesta na kolesu. Po poročanju Radia 1 je policist protestnika pred tem ujel, ko je protestnika na kolesu zaneslo, in s tem preprečil njegov padec. Sodelovanje policista pri slikanju s protestnikom je vznemirila (predvsem desni) del vladajoče koalicije, med drugim tudi notranjega ministra Hojsa. Podporo policistu sta po drugi strani izrekla oba policijska sindikata (Sindikat policistov Slovenije je pri tem v pismu javnosti obsodil »pogrom« dela politike nad sindikalnim kolegom[94]), po neuradnih informacijah Dnevnika pa naj bi ga podpirali tudi neposredni nadrejeni. Na s SDS povezano Nova24TV so objavili ime in slike policista ter ga zaradi objav na njegovem zasebnem Facebook profilu označili za »znanega levičarja«, sebek s protestnikom pa za »dobro premišljeno akcijo krogov LMŠ«. Policist je bil v tem času prav tako vpleten v sodbo proti bivšemu politiku SDS Dimitriju Ruplu zaradi incidenta iz leta 2016, ko naj bi Rupel policista zmerjal, mu grozil s kariernimi posledicami (vplivanjem za znižanjem plače) in napadal zaradi njegove domnevne etnične pripadnosti. Do incidenta je prišlo za tem, ko je policist med rednim nadzorom prometa s kolegom ustavil vozilo z Ruplom in dvema sopotnicama zaradi neuporabe varnostnega pasu. Rupel prekršek zanika in priznava razburjenje nad policistom, zanika pa željitve in grožnje.[95]

Protivladni grafiti po Sloveniji

V prvi polovici maja so se v Beltincih in Gornji Radgoni pojavili grafiti z motom »Smrt janšizmu, svoboda narodu« in drugimi protestnimi slogani.[96] 14. maja so neznanci z grafiti s protestniškimi sporočili popisali fasado hiše in dvorišče poslanca SDS.[97]

Peti petkov kolesarski protest

22. maja se je protestov v LJ in MB spet udeležilo podobno število protestnikov kot poprej.[98][99] Protesti so ponovno potekali tudi v več drugih slovenskih mestih.[100][101] Policija je v LJ opravila 33 identifikacijskih postopkov, eno osebo pa pridržala s pomočjo telesne sile in jo odvedla v prostore policije.[98] Povod za incident je bil protestnikov transparent.[100]

Protest pred ministrstvom za okolje

26. maja se je pred okoljskim ministrstvom zbrala skupina okoljevarstvenih protestnikov, ki so želeli izraziti nezadovoljstvo z omejitvami delovanja okoljskih, naravovarstvenih in nevladnih organizacij, epidemskih interventnih zakonih. Policija, ki jo je na prizorišče poklical varnostnik ministrstva, je protestnike popisala ter 4 protestnike odnesla in odpeljala na policijsko postajo.[102]

Prvi protest delavcev v kulturi

26. maja je pred ministrstvom za kulturo protestiral Aktiv delavk in delavcev v kulturi zaradi nezadovoljnosti z delom ministrstva (predvsem odsotnosti odzivnosti na »vprašanja, dopise, pozive in pobude« delavcev v kulturi). Protestniki so pročelje stavbe ministrstva polepili z njihovimi dopisi, na katere ministrstvo ni odgovorilo.[103]

Šesti petkov kolesarski protest

29. maja je število udeležencev v Ljubljani nekoliko upadlo; bilo jih je okoli 2.500. Udeleženci so se na shode ponovno podali pretežno na kolesih. Policija je v Ljubljani identificirala 43 oseb in ugotovila nekaj manj prekrškov ter zasegla več transparentov z »neprimerno vsebino«. Manjše število protestnikov se je že nekaj ur pred osrednjim ljubljanskim protestom zbralo pred sedeži koalicijskih strank.[104] Pred sedežem stranke SMC je prišlo do manjšega incidenta s policijo, ko so protestniki pisali s kredo po tleh; proti 6 osebam je bil zato uveden prekrškovni postopek.[105] Poleg shodov v drugih slovenskih mestih so solidarnostno demonstracijo priredili tudi izseljeni Slovenci v Berlinu, ki so se prav tako zbrali na kolesih.[104]

Junij uredi

Drugi protest delavcev v kulturi

2. junija je na pobudo Aktiva delavk in delavcev v kulturi potekal shod za kulturo; okoli 500 udeležencev se je zbralo na Prešernovem trgu in odkorakalo do poslopja ministrstva za kulturo ter tam odložila protestne rekvizite. Na shodu sta se dva udeleženca protestno slekla do spodnjega perila, eden od nju pa je svoja oblačila zalepil na vhod ministrstva.[106]

Sedmi petkov kolesarski protest

 
Začetek protesta 12. junija na Prešernovem trgu v Ljubljani. Množica se je kasneje premaknila na Trg republike.

Protestov 5. junija se je v Ljubljani udeležilo okoli 4.000 ljudi, povečal se je delež udeležencev brez koles.[107] Nekateri ljubljanski protestniki so bili s strani policije popisani zaradi pisanja po tleh s kredo. V Ljubljani so protest zaključili z metanjem papirnatih letalc čez ograjo pred parlamentom. V MB se je shoda udeležilo manj čez 200 ljudi, manj kot poprej. V Celju je bilo protestnikov okoli 150, v Velenju okoli 70. Protest 12. junija naj ne bi več vključeval kolesarjenja.[108] V Ljubljani je policija ugotovila 7 kršitev javnega reda in miru, 2 kršitvi zakona o osebni izkaznici in 7 kršitev odloka o zapasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja na javnih mestih. Po ljubljanskem protestu so se pojavila pričanja udeležencev o prisotnosti predelanih žebljev, ki so bili raztreseni po površini trga in so se nekaterim izmed udeležencev zapičili v obutev. Policija je zaradi raztrosa nevarnih predmetov sprožila preiskavo proti storilcu raztrosa.[109]

Po protestu v Mariboru so fizično napadli[110] enega izmed vidnejših[111] protestnikov; napaden je bil tudi njegov prijatelj. Pri napadu je potencialno šlo za napad iz sovraštva; napadena oseba je bila član mariborske LGBT+ skupnosti.[110] V Ljubljani je med protestom skupina mimoidočih zamaskiranih in temno oblečenih protestnikov obdala službeni avtomobil Nova24TV. Incident si deloma ujeli na posnetku, snemanem iz notranjosti avtomobila. Eden iz skupine se je usedel na pokrov stoječega avtomobila in na njemu poskakoval. Drugi »naj bi z rokami tolkli po oknih avtomobila in celo brcali v pločevino«.[112]

Tretji protest delavcev v kulturi

9. junija so pred Ministrstvom za kulturo ponovno protestirali delavci v kulturi; na svojem 3. protestu so protestirali tako, da so se na cesti pred poslopjem ministrstva ulegli na tla, kar naj bi simboliziralo »smrt kulture«.[113]

Osmi petkov protest

12. junija se je na protestu v Ljubljani zbralo okoli 5.000 udeležencev. Udeleženci so se sprva zbrali na Prešernovem trgu, kasneje pa odšli na Trg republike. Protest je potekal brez kolesarjenja.[114] Protestniki v LJ so bili razdeljeni v več sklopov: antimilitaristični, antifašistični, okoljevarstveni, in kulturniški.[115] Med ljubljanskim protestom so nekateri udeleženci kljub pozivom policistov preskočili policijsko ograjo na Trgu republike (nekateri so se nato ulegli na tla, nekateri pa pobirali papir, ki so ga protestniki pred tem vrgli čez ograjo,[115]) zaradi česa jih je policija sedem pridržala in nekatere tudi privedla na policijsko postajo, pred katero se je zato zbrala manjša skupina protestnikov. Po preskakovanju ograje je prišlo tudi do prerivanjem med policijo in manjšo skupino zamaskiranih protestnikov skupine Antifa,[115] ki so tako poskušali ograjo podreti,[116] nato pa so nad policijo vzklikali: »Čuvate fašiste«.[115]

Med protestom v Celju naj bi meščan po kratki verbalni izmenjavi udaril protestnico na kolesu, ki naj bi incident prijavila policiji. Domnevni napadalec – sicer lastnik poslovnega poslopja, v bližini katerega naj bi potekal shod – je obtožbe fizičnega napada zanikal in trdil, da je protestnici zgolj vzel piščal, s katero mu je piskala v obraz, ne da bi se je dotaknil. V izjavi za javnost je tudi navedel, da je do konfrontacije prišlo potem, ko se je protestnikom pritožil zaradi hrupa, ki naj bi motil stranke. Po navedbah očividcev pa naj do incidenta sploh ne bi prišlo v neposredni bližini poslopja, napadeni pa naj bi bili dve protestnici, pri čemer naj bi storilec eni res zgolj vzel piščalko, drugo pa fizično napadel.[117]

V Mariboru so mnogi še vedno protestirali na kolesih.[110]

Četrti protest kulturnikov

16. junija je protest pred Ministrstvom za kulturo ponovno organiziral Aktiv delavk in delavcev v kulturi. Ti so se posedli pred poslopjem ministrstva in nato gromko zaploskali.[118]

Deveti petkov protest

19. junija je policija pred protestom ogradila celoten Trg republike in del okoliških površin in tako preprečila shod v neposredni bližini parlamenta.[119] V urah pred začetkom shoda je ograjo protestno preskočilo 27 oseb, ki so se nato zadrževale na območju trga; 16 od teh je policija fizično odstranila za tem, ko ga kljub opozorilom niso zapustile same. Ljubljanski protest je bil najštevilčnejši do tedaj; udeležilo se ga je okoli 7.000 ljudi. Udeleženci so se najprej zbrali na Trgu republike, nato pa odšli na Prešernov trg in po mestnem središču. Zaradi ograditve trga so se ustavili tudi pred stavbo Generalne policijske uprave in Ministrstva za notranje zadeve in vzklikali: »Čuvate lopove,« hkrati pa so protestniki izražali tudi podporo policistom.[120] Po protestih se je na spletu pojavil posnetek, na katerem protestnica z vodno pištolo s tekočino škropi po policistih, ki so protest varovali. Nova24TV je za tem objavila domnevno identiteto posameznice.[121] V Mariboru se je zbralo okoli 350 protestnikov, v Celju pa okoli 400, v Velenju je udeležba upadla.[120] V Mariboru so protestniki med drugim protestirali pred sedežem stranke SMC.[122]

Po protestih so se pojavila poročila, da je policija v središču Ljubljane pred protestom in izven kraja protesta ustavila in evidentirala več oseb zaradi suma, da se bodo protesta udeležile. Eno naj bi policisti zaradi suma namena udeležbe protesta ustavili, evidentirali in jo vsaj pol ure izpraševali, potem ko je zapustila območje tovarne Rog, kjer naj bi se zbirali nekateri protestniki. K drugi so pristopili, medtem ko je delila letake, s katerimi je spodbujala k bojkotu prihajajoče državne proslave ob dnevu državnosti (zaradi suma, da bo v prihodnosti storila prekršek oz. kaznivo dejanje). Incident so ujeli na posnetku. Skupini ljudi naj bi policisti pot prestregli z dvema policijskima voziloma, nakar naj so jih policisti (pripadniki posebne enote v polni opremi) med postopkom evidentiranja potiskali ob zid (razloga za postopek niso obrazložili). Tudi ta incident je deloma posnel očividec.[123][124] Policija je ustavila in popisala tudi novinarja Radia Študent, ga spraševala, kam je namenjen, ter mu preiskala torbo. Novinar je navedel, da je policija medtem ustavljala še druge mimoidoče.[123] Generalni direktor policije je v odgovoru na navedbe navedel, da je policija v okolici poteka protesta izvedla zgolj 20 postopkov identifikacije, česar naj ne bi bilo moč razumeti kot sistematično legitimiranje ali zastrahovanje potencialnih udeležencev protestov. Poostreno ugotavljanje identitete naj bi bilo upravičeno na podlagi potencialno nasilnih incidentov na predhodnem protestu.[125]

Protestna antiproslava dneva državnosti in proti-protest Rumenih jopičev

24. julija so protestniki na Prešernovem trgu v Ljubljani priredili protestno »antiproslavo« dneva državnosti, ki se je pričela dve uri pred uradno državno proslavo,[126] ki je potekala na Kongresnem trgu.[127] K proslavi je sprva pozval Aktiv delavk in delavcev v kulturi, ki je več protestnih akcij organiziral že v predhodnih tednih.[128] Aktiv je prav tako pozval na bojkot državne proslave.[129] Bojkot uradne proslave je med drugim napovedal Marjan Šarec.[130]

Premier Janša je pozivanje na »antiproslavo« označil za »[...] nedostojno, zavržno in izven vsega, kar si predstavljamo pod besedami normalnost in civilizacija«.[130] Leta 2016 je sicer SDS dan po uradni slovesnosti dneva državnosti prav tako priredil lastno slovesnost[131] skupaj z nekaterimi drugimi opozicijskimi političnimi in družbenimi skupinami. Premier Cerar je tedaj ločeno proslavo označil za »prakso razdvajanja«.[132]

Scenarist državne proslave je bil Igor Pirkovič.[133] Na prireditvi je nastopalo oz. sodelovalo tudi več podpornikov SDS oz. posameznikov s povezavami s stranko.[134] Vlada je med pripravo proslave iz odbora za državne proslave izključila Zvezo veteranov vojne za Slovenijo in Zvezo policijskih veteranskih društev Sever, vanj pa kot predstojnika stališča veteranskih in domoljubnih društev vključila zgolj predstavnika bistveno manj številnega Združenja za vrednote Slovenske osamosvojitve (VSO),[135] ki velja za veteransko organizacijo, blizu stranki SDS.[136][137][138][139][140] Odpovedana je bila tudi udeležba praporščakov[141][142] združenj borcev za vrednote NOB (eden je bil zato prisoten na alternativni proslavi).[143]

Večtisočglava skupina udeležencev "alternativne proslave" je trg v celoti zapolnila;[128] po ocenah policije je bilo udeležencev okoli 3000.[144] Sledeč shod udeležencev alternativne proslave po mestu je oteževalo obširno območje omejenega gibanja, ki je zajemalo radij 500m okoli uradne proslave, zaradi česar je bil ograjen in varovan večji del okoliških ulic.[144] Državno proslavo je kasneje zmotil raper Zlatko, ki je z megafonom v roki preskočil varnostno ograjo in poskusil nagovoriti navzoče. Kmalu za tem so ga prestregli varnostniki.[145] Ob prihodu pripadnikov častne garde Slovenske vojske na uradno proslavo pa je neznanec nad pripadniki vzklikal "izdajalci". Incident je bil posnet. Prav tako so neznanci popisali vojaška vozila z "neprimernimi izrazi". Vandalizirana vozila so očistili, do materialne škode ni prišlo.[146] Sindikat vojakov Slovenije je nekaj dni kasneje podal kazensko ovadbo sramotenja države zoper storilca, ki je nad vojaki vzklikal "izdajalci".[147]

Udeležence je na Prešernovem trgu ob spomeniku pričakala manjša skupina približno[126] 30-ih provladnih[148][149][150] protiprotestnikov v rumenih jopičih ("Rumenih jopičev") in s plakatom in transparenti s protianarhistično vsebino, ki je prireditev nato motila s hrupom in vzklikanjem provokativnih in žaljivih gesel (med drugim "smrt komunistom"[128]). Zaradi napetosti med skupinama je policija med njimi ustvarila živi zid.[126] Nekateri protiprotestniki v rumenih jopičih so nosili oblačila in obutev ter imeli tetovaže, povezane s skrajno desnico oz. neonacizmom oz. gibanjem Generacija identitete.[151][152][153][154][155] Eden izmed proti-protestnikov je med protestom iztegnil roko v nacistično saluto, nakar ga je ustavil drug proti-protestnik. Med salutiranjem je bil proti-protestnik eden izmed redkih v skupini, ki ni imel nadetega rumenega jopiča.[154] Rumeni jopiči so po protestu na svojem Twitter profilu zapisali, da je bil posameznik njim neznan ter očitno infiltriranec, saj ni nosil rumenega jopiča.[156] Ostale slike protesta so pokazale, da je bil posameznik prisoten v skupini Rumenih jopičev že pred prihodom na trg, da je pomagal držati transparent, da je nosil obutev in obleko povezano z neonacizmom, da je imel na roki vidni dve tetovaži, povezani s skrajno desnico oz. neonacizmom in da je po salutiranju tudi sam nadel rumen jopič in ostal v skupini (in tudi prejel transparent in bil vpleten v interakcije z ostalimi Rumenimi jopiči).[153][154][155] Kasnejša raziskava javno dostopnih fotografij Rumenih jopičev je identificirala 8 udeležencev s povezavami z neonacizmom; nekateri so bili povezani tudi s člani ali pa so bili sami vodilni člani slovenske izpostave neonacistične skupine Blood & Honour.[157] Eden od neonacističnih Rumenih jopičev se je politično udejanjal v stranki SDS, v okviru katere je leta 2014 tudi kandidiral na lokalnih volitvah.[158]

Rumeni jopiči so v objavah na družabnih omrežjih Facebook in Twitter pod naslovom "Kontrarevolucija se je začela" kasneje pozvali širšo javnost, naj se jim pridruži v mirnem proti-protestu proti "rdeči drhali" na naslednjem petkovem protivladnem protestu v Ljubljani.[159][160] Njihov poziv h "kontrarevoluciji" so po-objavili tudi na Nova24TV,[161] kjer so objavili tudi "ekskluziven" intervju z vodjo proti-protestnikov, ki je glede tveganja za nasilen obračun med množicama povedal: "Če so nas hoteli napasti, ne vemo, zakaj so se opogumili šele, ko se je med nas in njih postavila policija. Anarhisti in Antifa pa so še kljub policijskemu kordonu raje ostali na razdalji daljši od dometa človeških rok. V bistvu so nas razočarali, saj so nas provocirali samo upokojenci." V intervjuju je tudi pozval javnost k udeležbi prihajajočih proti-protestov, ki jih Rumeni jopiči načrtujejo na istem kraju in ob istem času kot protivladne proteste.[162] Oba prispevka s pozivi k udeležbi je na Twitterju delil premier Janša.[163][164] Na svojem Twitter profilu so Rumeni jopiči prav tako delili meme, v katerem so opisani z besedami "se ne bojijo fizične konfrontacije" in "mal jih je ampak jih boli k*rac ka so vsi fejst deci".[165]

Deseti petkov protest

25. junija je bil Trg republike v Ljubljani popolnoma neograjen (policija je namreč ocenila "da ograja ni potrebna"[166]), nizka pa je bila tudi policijska prisotnost. Policisti so prav tako patruljirali v običajnih opravah; policisti v protiizgredni uniformi niso bili postavljeni okoli stavbe parlamenta temveč so čakali v policijskih vozilih. Kljub temu protestniki tekom shoda niso protestirali v neposredni okolici parlamenta. Shoda v Ljubljani se je udeležilo okoli 3.500 ljudi. Udeleženci so se sprva zbrali na Prešernovemu trgu, kjer so kipu Prešerna simbolično nadeli okove ter čez imensko ploščo nadeli napis "žalosten". Od Prešernovega trga so se protestniki podali po poteh okupirane Ljubljane. Med drugim so se protestno ustavili tudi pred sedežem stranke SD, šli pa so tudi mimo vladne palače. Shod se je zaključil na Kongresnem trgu. Opravljenih je bilo 6 postopkov ugotavljanja identitete, ugotovljene ni bilo nobene kršitve.[167][168]

V Mariboru je protestiralo okoli 500 ljudi. Protivladnega protesta se je udeležil Ivan Gale, ki je udeležence tudi nagovoril. Protestniki so se nato odpravili po mestu in se ustavili pred stavbo sodišča, ter na Titovem mostu (na katerem so prepevali Zdravljico) in Starem mostu.[169] Protest je med drugim potekal tudi v Celju.[167]

V noči po protestih so bile v središču Ljubljane preluknjane pnevmatike vsaj 46-im parkiranim vozilom. Policija glede na razpoložljive informacije ni ugotovila povezave s protesti.[170] Kljub temu je več z SDS-povezanih medijskih portalov krivdo za poškodovanje pnevmatik pripisalo pripadnikom Antife, ki se je udeleževala protestov.[171][172][173]

Julij uredi

Enajsti petkov protest

3. julija se je protivladnega protesta v Ljubljani udeležilo okoli 2.500 ljudi. Protestniki so se zbrali na Prešernovem trgu[174] in se podali na shod po mestnem centru, ki so ga zaključili na Trgu republike.[175] Mnogi so se protesta ponovno udeležili s kolesi.[176] Tema protesta je bilo nasprotovanje fašizmu, rasizmu in nacionalizmu.[176][177] Protestniki so v odziv na razkritja povezav med provladnimi Rumenimi jopiči in neonacizmom uporabljali transparente s prečrtano svastiko.[175][177] Provladnega shoda Rumenih jopičev se je udeležilo okoli 80 oseb.[174] Rumeni jopiči, ki so se prav tako zbrali na Prešernovem trgu in podali na shod po centru mesta, so izrekli podporo vojaškim patruljam na meji in ukinitvi RTV Slovenije. Policija se je zaradi nevarnosti konfrontacije med dvema skupinama protestnikov na varovanje dogodkov dodatno pripravila; proteste je varovalo tudi nekaj policistov konjenikov. Shoda sta potekala mirno.[175] Opravljeno je bilo 36 postopkov ugotavljanja identitete in 2 kršitvi.[174] Zaradi očitkov, da so policisti na predpredhodnem protestu s prekomernim popisovanjem protestnikov presegli pooblastila je na protestih izvajal nadzor protestov varuh človekovih pravic.[176]

V Mariboru se je zbralo več kot 400 protestnikov. Tudi v MB je bila ob protestih krajši čas prisotna manjša skupina (osmih) Rumenih jopičev.[178]

Dvanajsti petkov protest

10. julija se je v Ljubljani zbralo okoli 2.500 protestnikov in okoli 40 Rumenih jopičev,[179] iz katerih so se nekateri protestniki norčevali tako, da so jih na njihovem mestu zbiranja pričakali oblečeni v rumene jopiče in hkrati našemljeni v pustne kostume.[180] V Ljubljani je bilo opravljenih 12 postopkov ugotavljanja identitete in ugotovljeni vsaj 2 kršitvi zakona o javnih zbiranjih. Ena oseba je napadla policista in se uprla med postopkom ugotavljanja identitete, zaradi česar je policija uporabila prisilna sredstva.[181] Med shodom je ob Tromostovju prišlo do konfrontacije med uličnim glasbenikom harmonikarjem in dvema protestnikoma; harmonikar je zamahnil proti protestniku, ki naj bi ga motil z žvižganjem s piščalko. Za tem je drugi mimoidoč protestnik nad harmonikarjem vzkliknil "kaj ga tepeš" in začel provokativno ploskati ob harmonikarjevemu obrazu.[182][183] V MB je udeležba upadla.[184]

Trinajsti petkov protest

17. julija je v Ljubljani protestiralo več tisoč udeležencev. Udeleženci so se zbrali na Prešernovem trgu in se sprehodili po centru Ljubljane. Med drugim so se ustavili pred stavbo RTV Slovenije in ob tem ploskali in vzklikali "RTV je naša". Od tod se je manjši del protestnikov podal do Trga republike, večji del pa v Park slovenske reformacije, kjer je potekala "ljudska skupščina". Na skupščini so se protestniki oblikovali v skupine in razpravljali o ključnih družbeno-političnih izzivih. Policija je navedla, da je zaznala dva shoda; prvi se je začel ob 18:30 na Trgu republike in štel okoli 50 udeležencev, drugi pa se je začel ob 19:00 in štel okoli 3.000 udeležencev. Provladni Rumeni jopiči so pred protestom napovedali, da ne bodo protestirali kot skupina, temveč da se bodo pomešali med množico protivladnih protestnikov in poskušali udeležence identificirati.[185] Aktivnost so poimenovali "rumeni monitoring" in protestnike opozorili "Kdor ne želi biti identificiran, naj ostane doma." V času protestov so nasprotniki protivladnih protestnikov prav tako organizirali zbor harmonikarjev, da bi izrazili podporo znanemu ljubljanskemu uličnemu glasbeniku harmonikarju, ki se je na predhodnem protivladnem protestu zapletel v incident z enim od protivladnih protestnikov, ki ga je zmotil s piščalko in ploskanjem.[186][187]

V Mariboru je pred protestom močno deževalo, udeležba pa je bila najnižja do tedaj.[188]

Štirinajsti petkov protest

24. julija

Petnajsti petkov protest

31. julija

Avgust uredi

Šestnajsti petkov protest

7. avgusta

Sedemnajsti petkov protest

14. avgusta

Osemnajsti petkov protest

21. avgusta

Devetnajsti petkov protest

28. avgusta

September uredi

Dvajseti petkov protest

4. septembra

Enaindvajseti petkov protest

11. septembra

Dvaindvajseti petkov protest

18. septembra

Triindvajseti petkov protest

25. septembra

Oktober uredi

Štiriindvajseti petkov protest

2. oktobra

Petindvajseti petkov protest

9. oktobra

Šestindvajseti petkov protest

16. oktobra so zaradi ponovne protiepidemijske prepovedi zbiranja protestniki ponovno protestirali na kolesih. V Ljubljani se jih je po lastnih navedbah zbralo okoli 1.500. Udeleženci se niso zbrali na določenem mestu; namesto tega so kolesarili po središču Ljubljane (zaradi česar je bil za nekaj časa oviran avtobusni promet). Protestniki so nosili maske in poskušali vzdrževati varno medosebno razdaljo, kar je oteževalo število udeležencev. Pobudniki protesta so pred protestom udeležence pozvali k upoštevanju epidemijskih pravil, izogibanju zadrževanja v skupinah in izogibanju policistom. Nekateri protestniki so se vkljub nasvetom zbrali na Trgu republike, kjer je policija izvedla številne postopke. Med protestom je protestnik raper Zlatan Čordić - Zlatko pograbil in odvzel kamero snemalcu Nova24TV, posredovala je policija. Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je na Twitterju zapisal, da mora policija zoper Čordića pričeti kazenski postopek, direktov Nova24TV Boris Tomašič pa navedel, da je medijska hiša proti Čordiću podala kazensko ovadbo.[189]

Policijska prisotnost na protestu je bila precejšna, prisotni so bili tudi pripadniki konjenice in pripadniki v protiizgredni opravi. Policija je protest videonadzorovala in nekatere udeležence popisala. Policija je na Ljubljanskem protestu ugotovila 33 kršitev odloka o začasni prepovedi gibanja in zbiranja, 2 kršitvi javnega reda in miru, eno kršitev zakona o javnih zbiranjih, zasedli pa so tudi pirotehniko in hladno orožje.[189]

Začasno prenehanje petkovih javnih protestnih shodov

Predstavniki rednih petkovih protivladnih protestov so v oktobru sporočili, da zaradi poslabšanja epidemije koronavirusne bolezni v Sloveniji da bodo s petkom 23. oktobra začasno prenehali z javnimi protestnimi shodi in pozvali k alternativnim načinom izražanja nasprotovanja vladi. Ped predstavnikov protestov se je zbralo pred vladno palačo priredili novinarsko konferenco. Ob koncu podajanja izjave medijem je do protestnikov pristopila policija v spremstvu zdravstvenih inšpektorje in štiri tudi popisala zaradi suma kršitve odloka o omejitvi zbiranja (kljub temu, da odlok dovoljuje zbiranje do največ šest oseb). Skupina protestnikov je ob odhodu pred vrati vlade pustila kolo.[190]

Kljub pozivu predstavnikov protestov je v petek 23. oktobra po navedbah policije na Trgu republike krajši čas kolesarilo okoli 10 oseb.[190]

Protestna akcija Aktiva delavk in delavcev v kulturi

V petek 23. oktobra 2020 je pred stavbo Ministrstva za kulturo potekala protestna akcija Aktiva delavk in delavcev v kulturi. Na ulici pred stavbo so protestniki postavili šest miz, na katerih so bila zapisana imena nekaterih zaposlenih na ministrstvu, med drugim ministra Vaska Simonitija, članice kabineta ministra Alenke Gotar, državne sekretarke Ignacije Fridl Jarc, svetovalca ministrstva za odnose z javnostjo Mitje Iršiča in svetovalca na ministrstvu Mira Petka.[191][192] Poleg imen so bila na listih zapisana tudi gesla "Deložirajmo M6", "Zasužnjimo RTV", "Pohojsajmo filme", "Smrt umetnosti" itn. Mize, na katerih so bile tudi simboične odstopne izjave, so bile oblite z rdečo tekočino, ki se je razlivala tudi po stolih in tleh.[193] Protestna akcija je bila med drugim odziv na odločitev ministrstva, da se morajo nevladne organizacije izseliti iz prostorov na Metelkovi ulici; inštalacija naj bi predstavljala simbolično deložacijo vodstva ministrstva. Protestniki so pri tem sporočili, da bodo svoje akcije v prihodnje stopnjevali.[192]

Minister Simoniti je v simboliki protesta prepoznal grožnjo s smrtjo njemu in uradnikom ministrstva in protest označil za "nevarno delovanje nedemokratične skupine" ter policijo pozval, naj zato proti odgovornim za postavitev inštalacije sproži kazenski postopek zaradi.[192][194]

November uredi

Protesti in izgredi v Ljubljani v četrtek 5. novembra 2020 uredi

Glavni članek: Protesti in izgredi v Ljubljani 5. novembra 2020

V četrtek, 5. novembra 2020, sta v središču Ljubljane potekala dva protestna shoda z raznolikimi pobudniki in cilji. Nekateri udeleženci so protestirali proti vladi, drugi pa so nasprotovali ukrepom za zajezitev epidemije koronavirusa in na podlagi raznih teorij zarot. Na popoldanskem shodu je bila prisotna tudi znatna skupina udeležencev, ki so se dogodka udeležili zgolj zato, da bi zanetili izgrede. Medtem ko je opoldanski shod minil mirno in pritegnil le peščico udeležencev se je popoldanski shod z okoli 500 udeleženci kmalu po pričetku sprevrgel v nasilne izgrede dela udeležencev, ki so se shoda udeležili v želji spopada s policijo. Izgredniki so metali različne predmete in uničevali javno lastnino ter napadali policiste, novinarje in druge protestnike. Shod in nemiri so se začeli na Trgu republike, izgredniki pa so se nato razpršili po središču mesta in še okoli 2 uri vztrajali s spopadi in nasiljem. Poškodovanih je bilo 15 policistov in dva novinarja. Zaradi nasilja na kasnejšem protestu in pa suma, da so bili izgredi predhodno načrtovani in namenoma izvedeni, so bile sprožene policijske in parlamentarne preiskave.

Protest na Triglavu in incident na Kredarici uredi

70. kolesarski protest so organizatorji pripravili 20. avgusta 2021 na vrhu Triglava, kjer je okrog ducat protestnikov razprostrlo zastavo z rdečo podobo Triglava in kolesa ter prinesli kolo.[195] Razprtih je bilo tudi nekaj transparentov s protivladno vsebino. Protestnike je nagovorila predsednica sindikata Mladi plus Tea Jarc.

Ob sestopu je skupina pri koči na Kredarici srečala skupino pohodnikov, med katerimi sta bila tudi predsednik vlade Janez Janša in minister za notranje zadeve Aleš Hojs. Iz posnetka, ki je zaokrožil po spletu, je bilo razvidno, da se protestniki postavili pred sedeča politika. Z njimi je komuniciral minister Hojs, med tem ko je Janša skupino sprva ignoriral. Protestniki so pred njima med drugim vpili "Sram naj vas bo!", "A mislite, da boste mirno spali danes, ali katerokoli noč?", "Mislite, da se bo ljudstvo predalo, da bomo odnehali, da se bomo nehali boriti za svobodo, nikoli ne bomo!", "A Janez Janša je že pobegnil?", "Dol pobegnite, dajte no!", "Obtožujemo ga [Janeza Janšo] seveda to, da je ukradel demokracijo, da smo priča korupciji, nepotizmu, da smo priča političnemu kadrovanju.", slišati je bilo tudi žvižge in zmerjanje nekaterih spremljevalcev.[196][197][198] Janša je bil večidel incident spremljal smeje, ob koncu pa je dejal: "Nisem pa vedel, da ima Polje danes dan odprtih vrat". Po navedbah govornice s protesta Tee Jarc, jo je eden od Janševih spremljevalcev udaril.[196] Mediji so ob tem poročali, da naj bi Janšo in Hojsa evakuiral helikopter, a je generalni direktor policije informacijo zanikal. Helikopter je po besedah ministra za obrambo, Mateja Tonina, na Kredarico pripeljal zaloge in meteorologa.[199] Naslednji dan sta se namreč oba fotografirala na vrhu Triglava.[197] Protestniki so na planinske table lepili svoje nalepke, v namen njihovega odstranjevanja je morala biti, po besedah Boštjana Gortnarja, organizirana čistilna akcija. Tako početje je prepovedano, za njega je zagrožena globa.[200]

Odzivi uredi

Predsednik vlade Janez Janša je 8. maja protestnike v zapisu v angleščini označil za "ekstremno levico" in se obregnil ob prisotnost jugoslovanske zastave in protestnikov z grafično majico s podobo Josipa Broza Tita.[201] 14. maja je na seji DZ trdil, da na protestih z motom "Smrt janšizmu, svoboda narodu" njemu in posredno vsem njegovim volivcem grozijo s smrtjo. Domnevne grožnje je ponazoril s pripravljenim slikovnim gradivom, organe pregona pa pozval k presoji.[202] Kasneje se je na plakate protestnikov z napisom "Smrt janšizmu! Svoboda vsem!" odzval z "[...] Prekoračili ste vse meje."[203] in med slovesnostjo, ki je obeleževala povojne poboje in potekala na isti dan kot protest, na katerem so se plakati z napisi pojavili, komentiral: "Ne bomo vam dovolili, da Slovence znova pahnete v bratomorno divjaštvo. Preveč gorja je to slepo sovraštvo že povzročilo in storili bomo vse, kar je treba, da vam to ne bo uspelo."[204] 12. junija se je na zapise na protestu odzvala z: "Organizirana grožnja s smrtjo ob podpori SD, LMŠ, Levice, RTV Slovenije, 24ur in Državnega tožilstva RS. Ni leto 1945, ampak Slovenija, 2020 - 21. stoletje."[115] Policija je na predlog premierja Janše po navedbah iz 17. junija vodila 8 kazenskih postopkov proti protestnikom zaradi gesla "smrt janšizmu" na podlagi suma grožnje s smrtjo. V primeru spoznanja krivde bi lahko osumljene doletela denarna kazen ali do 6 mesecev zaporne kazni.[205] Janša je prav tako izjavil, da protestniki in politiki, ki protestnike podpirajo, "Ogrožajo zdravje in življenje ter širijo #COVID19"[206] in da domnevni organizator protesta "nekaznovano krši zakone in ogroža zdravje in življenja Slovencev".[207] Janša je v pismu generalnemu državnemu tožilcu v zvezi s protivladnimi protesti navedel, da bo "[z]a vsako morebitno žrtev organiziranih groženj s smrtjo [...] neposredno odgovor[en]", saj da ker tožilstvo ne preganja protestnikov kljub "stopnjevanim in organiziranim grožnjam s smrtjo".[208]

SDS je fotografijo konfrontacije Antife in policistov ob varnostni ograji pred parlamentom na 8. petkovem protestu uporabil za naslovno sliko na njihovi Facebook in Twitter strani ter politično oglaševalno kampanjo na oglaševalnih panojih. Slika anarhistov je obarvana rdeče in pospremljena z zapisom "GROZIJO, UNIČUJEJO...", ob njej pa je slika s Protesta Rešimo Slovenijo, ki je pospremljena z zapisom "MI GRADIMO PRIDRUŽI SE SDS".[209][210][211][navedi vir]

Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je proteste na videokonferenčnem klicu z notranjimi ministri držav EU po lastnih navedbah označil za primer "[boja] medijev in levega političnega pola proti vladi, ki uspešno omejuje epidemijo".[212] Hojs je v času tik pred oz. po protestih vsaj dvakrat obiskal prostore policijskega Operativno-komunikacijskega centra. Po poročanju Necenzurirano.si naj bi Hojs tudi usmerjal delo policije med protesti, kar bi pomenilo kršitev zakona o organiziranosti in delu v policiji, ki preprečuje vmešavanje ministrov v delovanje policije.[213]

Na z SDS-povezano Nova24TV so bili protestniki in organizatorji protestov označeni kot "radikalneži"/[214]"radikalni levičarji"[215]/"radikalci"/, "kolesarski revolucionarji", "radikalni sovražniki desnice",[216] "radikalni protestniki",[217][214] "skrajneži"/"skrajni levičarji",[218][217] in "ekstremisti".[219] Na Nova24TV je bilo prav tako zapisano, da gre za "orkestrirano akcijo" ker da "za protivladnimi protesti stojijo Levica, SD in LMŠ",[220] da opozicija s pozivi na proteste ogroža zdravje[221] in zaključila: "[v] ozadju tega protesta se torej skrivajo interesi po denarju iz državne blagajne po eni strani, po drugi strani pa po moči in oblasti določenih opozicijskih strank".[220] Pričeta je bila tudi peticija v podporo vladi, ki naj bi jo po navedbah organizatorjev podpisalo več kot 100.000 posameznikov.[222] Nova24TV je objavila več kritičnih ali zaničujočih prispevkov o posameznikih, povezanih s protesti, v katerih je tudi razkrivala njihove identitete in osebne informacije.[223][224][225][226][227][121][228][229][170][230][231][232] Več protestnikov je opozorilo, da so bili deležni prejemanja žaljivih sporočil in groženj po objavi takšnih prispevkov.[225][233] Nova24TV je v prispevku v začetku julija ob porastu primerov okužb COVID-19 na podlagi starosti obolelih (18 od 30 okuženih mlajših od 44 let) zaključila, da so za porast okužb odgovorni protivladni protestniki: "Glede na starost okuženih lahko ugibamo, da je udeležba politkolesarjev na antiproslavi ob dnevu državnosti obrodila sadove. Ves trud in dobri rezultati, ki so bili doseženi v prvih mesecih spopada s pandemijo covid-19 so bili vrženi stran. Drugi val je tako realnost, ki se ji je nemogoče izogniti. Zahvala gre politkolesarjem."[234]

V Amnesty International Slovenije so ocenili, da postaja pravica do protesta v Sloveniji zaradi dejanj oblasti ogrožena.[235]

Do protestov so se v času protivladnih protestov večkrat opredelili tudi predstavniki slovenske rimokatoliške cerkve. 30. aprila sta se Komisija Pravičnost in mir slovenske Katoliške cerkve in Društvo Slovenski katoliški izobraženci podpisali pod pismo podpore vladi Republike Slovenije, v ki vladi izraža podporo pri prizadevanjih "za zajezitev epidemije covida – 19". V pismu nato navajajo "zavračamo poskuse nekaterih predstavnikov opozicijskih strank, ki vas skušajo s proceduralnimi postopki ovirati pri delu, vam jemati dragoceni čas in motiti pri nujno potrebni zbranosti za izvajanje te izredno težke naloge. Obsojamo grožnje uličnih progresivcev s ponovnim izbruhom »ljudske jeze«, netenjem nezadovoljstva med prebivalstvom, podtikanjem lažnivih novic, napihovanjem napak vlade ali njej podrejenih služb in drugih zlorab demokratičnega sistema. Neodgovorno in hujskaško delovanje omenjenih skupin in dela opozicijskih poslancev povečuje družbeno napetost in slabi obrambni sistem države in družbe."[236] Kardinal Franc Rode je ob slovesnosti za praznik Marijinega vnebovzetja na Brezjah 15. avgusta izjavil, da narod potrebuje pomoč Svete Marije med drugim tudi ker da "doživlja nepotrebna nasprotovanja in proteste, ki ne gradijo skupnosti in ne obetajo prihodnosti".[237][238] V izjavi ob prazniku vseh svetih je Komisija Pravičnost in mir pod vodstvom nadškofa Antona Stresa dne 28. oktobra izrekla podporo in hvaležnost vladi ob soočanju z epidemijo koronavirusa, hkrati pa obsodila "del slovenske opozicijske politike", ker da "več truda in naporov vlaga v to, kako bi se znova dokopala do oblasti, kakor da bi sodelovala pri reševanju zdravja in življenja državljanov" in dodala "pričakujemo nasprotno držo: da bodo voditelji držali skupaj v bistvenem ter da bodo kljub različnim pogledom in interesom jasno izražali enotnost in solidarnost". V nadaljevanju je Komisija obsodila petkove protivladne proteste zaradi kršenja epidemijskih ukrepov in njihovih domnevnih pozivov k umoru političnih nasprotnikov in doda "Od tod je do nasilja in političnega terorizma samo korak." Komisija je prav tako obsodila "javna glasila z RTV Slovenija na čelu", ker so ti mediji poročali o protivladnh protestih, ne pa tudi o Pohodu za življenje, ki je zagovarjal prepoved splava. Komisija je zato prve opredeli kot del "kulture smrti", druge pa kot branitelje življenja. V zaključku izjave Komisija vernike pozove, naj odločneje premagujejo "kulturo smrti".[239]

Mnenje javnosti uredi

V anketi Ninamedije, izvedeni med 12. in 13. majem, je proteste kot utemeljene ocenilo 52,2 % vprašanih, 44,1 % vprašanih pa kot neutemeljene.[240][241]

V anketi Valicon, izvedeni med 12. in 14. majem, se je z zahtevami protestnikov pretežno strinjalo 57 % vprašanih, 27 % vprašanih se pretežno ni strinjalo, 16 % pa jih je bilo neodločenih/neseznanjenih z dogajanjem (med tistimi, ki so bili vsaj delno seznanjeni s protesti, se je z njimi povsem strinjalo 33 % vprašanih, pretežno 28 % vprašanih, pretežno nestrinjalo 12 % vprašanih, sploh ne 17 % vprašanih, 11 % pa je bilo neopredeljenih ali nezadostno seznanjenih). Da je protestno kolesarjenje pretežno primeren način protestiranja, je menilo 54 % vprašanih (32 % je menilo da povsem primeren), pretežno neprimerno 36 % vprašanih (21 % je menilo da povsem neprimerno), 10 % pa jih je bilo neodločenih. 63 % vprašanih je menilo, da so seznanjeni z vsebino protestov (25 % zelo dobro seznanjenih, 38 % pretežno seznanjenih).[242]

V anketah Parsifal, ki je povezana s SDS[243] in izvaja ankete za s SDS-om povezan medij Nova24TV, je v anketi iz 22. maja 46,9 % vprašanih podpiralo proteste, 49,6 % pa ne. V anketi iz 5. junija je proteste podpiralo 44,8 % vprašanih, 51,2 % pa ne. V anketi iz 18. junija in izvedeni med 15. in 17. junijem je proteste podpiralo 42,8 % vprašanih, 52,9 % pa jih ni. V anketi iz 18. junija je 84,7 % vprašanih menilo, da je geslo "smrt janšizmu" neprimerno, 11,4 % pa da je geslo primerno.[244] V Parsifalovi anketi, objavljeni 4. julija, je 40,2 % vprašanih podpiralo proteste, 53,1 % pa ne.[245] V Parsifalovi anketi, objavljeni 11. julija, je 84,3 % vprašanih geslo "smrt janšizmu" ocenilo kot neprimerno, 13,2 % vprašanih pa kot primerno. V isti anketi je ukrepanje policije med protesti kot primerno ocenilo 47,6 % vprašanih, kot preblago 21,9 % vprašanih, kot preostro pa 22,4 % vprašanih.[246]

Dogajanje po protestih uredi

Po državnozborskih volitvah, ki so potekale 24. aprila 2022 in na katerih je večino osvojila stranka Gibanje Svoboda, so petkovi protesti po 105 tednih prenehali; v petek, 29. aprila, so njihovi organizatorji v Ljubljani izvedli »zaključno druženje«.[247]

Ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar je odredila izredni nadzor nad delom policije pri varovanju protestov v zadnjih dveh letih.[248] V poročilu izrednega nadzora so bile izpostavljene »številne nepravilnosti in pomanjkljivosti, tako sistemske kot tudi neposredno izvedbene narave«, med njimi nesorazmerna, neupravičena in nestrokovna uporaba prisilnih sredstev, nespoštovanje načela enakosti pri izdaji opozoril pred redno odpovedjo pogodbe, pomanjkljivo evidentiranje uporabe prisilnih sredstev in nespoštovanje pravil glede sklica operativnega štaba.[249][250]

Glej tudi uredi

 
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Protivladni protesti v Sloveniji (2020–2022).

Sklici uredi

  1. ↑ Katsambekis, Giorgos; Kioupkiolis, Alexandros. The populist radical left in Europe. Abingdon, Oxon. ISBN 978-1-315-18082-3. OCLC 1090060657.
  2. ↑ Rūḥ al-Amīnī, Bābak. The radical left in Europe in the age of austerity. London. ISBN 978-1-138-67356-4. OCLC 933438491.
  3. ↑ »Violent mass protest continue in Slovenia«. Reuters (v angleščini). 3. december 2012. Pridobljeno 6. maja 2020.
  4. ↑ »Anti-graft protest adds pressure to Slovenian prime minister«. Reuters (v angleščini). 11. januar 2013. Pridobljeno 6. maja 2020.
  5. ↑ »Slovenian coalition party asks premier to resign«. Reuters (v angleščini). 12. januar 2013. Pridobljeno 6. maja 2020.[mrtva povezava]
  6. ↑ »Protests in Slovenia continue despite government's fall«. Reuters (v angleščini). 9. marec 2013. Pridobljeno 6. maja 2020.
  7. ↑ »Stranke na levici zanikajo dogovor, a izključujejo koalicijo z Janšo #video«. siol.net. Pridobljeno 6. maja 2020.
  8. ↑ 8,0 8,1 »Koalicija proti nestrpnosti«. Mladina.si. Pridobljeno 18. marca 2020.
  9. ↑ »STA: Zmaga SDS, sledijo LMŠ, SD, SMC, Levica«. www.sta.si. Pridobljeno 6. maja 2020.
  10. ↑ 10,0 10,1 »Marjan Šarec je s 55 glasovi izvoljen za predsednika vlade«. RTVSLO.si. Pridobljeno 6. maja 2020.
  11. ↑ »Padla nova ideja: koalicija Janše in sredinskega bloka«. siol.net. Pridobljeno 6. maja 2020.
  12. ↑ »Odstopna izjava že v DZ. Pahor v sredo na prve pogovore«. siol.net. Pridobljeno 6. maja 2020.
  13. ↑ »Anketa: skoraj 63 odstotkov vprašanih bi raje imelo predčasne volitve«. 24ur.com. 5. februar 2020. Pridobljeno 11. novembra 2021.
  14. ↑ »Janševa SDS prehitela Šarčevo LMŠ, 58 odstotkov ljudi za predčasne volitve«. 24ur.com. 17. februar 2020. Pridobljeno 11. novembra 2021.
  15. ↑ »Four Slovenian parties agree on a future government coalition«. Reuters (v angleščini). 25. februar 2020. Pridobljeno 6. maja 2020.
  16. ↑ Krebelj, Jana. »SDS, SMC, NSi in Desus bodo nadaljevale pogovore o oblikovanju koalicije«.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava)
  17. ↑ »Počivalšek pripravljen tudi na koalicijo z Janšo«. Mladina.si. Pridobljeno 18. marca 2020.
  18. ↑ »Tonin se s Šarcem ne bo več pogajal«. Mladina.si. Pridobljeno 18. marca 2020.
  19. ↑ »Večer - Prvi mesec vlade: Janša dominira in določa vladni kurz«. www.vecer.com. 11. april 2020. Pridobljeno 16. maja 2020.
  20. ↑ 20,0 20,1 20,2 »Slabo vreme ni ustavilo protestnikov«. www.rtvslo.si. 15. maj 2020. Pridobljeno 16. maja 2020.
  21. ↑ »Cerar izstopil iz SMC-ja. Počivalšek: Iti moramo naprej«.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava)
  22. ↑ »STA: Janša promises maximum efforts to fight coronavirus epidemic«. english.sta.si. Pridobljeno 6. aprila 2020.
  23. ↑ »Ministrom in državnim sekretarjem v kriznih časih najvišji plačni razred«. siol.net. Pridobljeno 6. aprila 2020.
  24. ↑ »Svet24.si - Nova vlada nemudoma zamenjala vodilne na policiji, v vojski in pri obveščevalcih«. Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu. Pridobljeno 6. aprila 2020.
  25. ↑ »Policija: Mahnič med preiskavo pozval Bobnarjevo, "naj pomisli na svojo prihodnost"«. RTVSLO.si. Pridobljeno 6. aprila 2020.
  26. ↑ »Svet24.si - Janšev napad na Nacionalni inštitut za javno zdravje«. Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu. Pridobljeno 6. aprila 2020.
  27. ↑ »NIJZ: Razkuževanje javnih površin ni dolgoročna rešitev«.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava)
  28. ↑ »Direktor NIJZ meni, da vladna zaostritev ukrepov za zajezitev epidemije ni bila potrebna«. Mladina.si. Pridobljeno 6. aprila 2020.
  29. ↑ »Ivan Eržen: "Po mojem mnenju najnovejši drastični ukrepi niso bili potrebni. Ne morem jih zagovarjati."«. Mladina.si. Pridobljeno 6. aprila 2020.
  30. ↑ Central, Shaun Walker; correspondent, eastern Europe (4. maj 2020). »Slovenia's PM Janša channels Orbán with attacks on media and migrants«. The Guardian (v britanski angleščini). ISSN 0261-3077. Pridobljeno 6. maja 2020.
  31. ↑ »Janša: "Tako imenovana stroka"«. Mladina.si. Pridobljeno 1. maja 2020.
  32. ↑ Markeš, Janez (7. april 2020). »O tako imenovani stroki«. www.delo.si. Pridobljeno 1. maja 2020.
  33. ↑ 33,0 33,1 »Dvomov ni več: Logarjeva depeša je uradno stališče vlade«. Necenzurirano.si. Pridobljeno 1. maja 2020.
  34. ↑ 34,0 34,1 »Je Aleš Hojs še primeren za ministra?«. Necenzurirano.si. Pridobljeno 1. maja 2020.
  35. ↑ »Janša napovedal vmešavanje v uredniško politiko«. zurnal24.si. Pridobljeno 6. aprila 2020.
  36. ↑ »Janša bi se spet vmešaval v uredniško politiko neodvisnih časopisov«. Mladina.si. Pridobljeno 6. aprila 2020.
  37. ↑ »RTV Slovenija je pravočasno opozorila na nevarnost koronavirusa«. Oštro. Pridobljeno 6. aprila 2020.
  38. ↑ »Janša krizo izkoristil za napad na RTV Slovenija in direktorja Igorja Kadunca«. Dnevnik. Pridobljeno 6. aprila 2020.
  39. ↑ »Janez Janša s tviti nad medije in novinarje«. Dnevnik. Pridobljeno 1. maja 2020.
  40. ↑ »Po Janši udaril tudi The Guardian«. zurnal24.si. Pridobljeno 6. maja 2020.
  41. ↑ »DNS in RTV SLO: Napadi na javni servis so nesprejemljivi«. RTVSLO.si. Pridobljeno 6. aprila 2020.
  42. ↑ »Janševi napadi na RTV Slovenija so nesprejemljivi«. Mladina.si. Pridobljeno 6. aprila 2020.
  43. ↑ »Napadi na novinarje so skrajno nevarni za svobodo izražanja«. Mladina.si. Pridobljeno 6. aprila 2020.
  44. ↑ Walker, Shaun (4. maj 2020). »Slovenia's PM Janša channels Orbán with attacks on media and migrants«. The Guardian (v britanski angleščini). ISSN 0261-3077. Pridobljeno 6. maja 2020.
  45. ↑ »Tviti kriznega štaba takoj zapadli političnemu obračunavanju«. www.delo.si. 16. marec 2020. Pridobljeno 6. aprila 2020.
  46. ↑ »Ovadili ukinjeni krizni štab«. Mladina.si. Pridobljeno 6. aprila 2020.
  47. ↑ 47,0 47,1 »Uradno: nihče ni vdrl v twitter kriznega štaba«. Necenzurirano.si. Pridobljeno 6. aprila 2020.
  48. ↑ »Afera maske: vse laži, napake in vojni dobičkarji«. Necenzurirano.si. Pridobljeno 1. maja 2020.
  49. ↑ »Večer - Odmevno razkritje v Tarči: Kako so za posle posredovali Počivalšek, Podobnik in Peterle, zakaj je klical šef policije?«. www.vecer.com. 23. april 2020. Pridobljeno 1. maja 2020.
  50. ↑ »Večer - Novo razkritje v Tarči: Kupili najdražje ventilatorje, stroka jih je označila za "zadnjo možno izbiro". Počivalšek vse zanika«. www.vecer.com. 30. april 2020. Pridobljeno 1. maja 2020.
  51. ↑ »Večer - Gale z novimi imeni: Pri dobavi zaščitne opreme posredovala tudi Urška Bačovnik Janša«. www.vecer.com. 4. maj 2020. Pridobljeno 6. maja 2020.
  52. ↑ »Po oddaji Tarča kriminalisti tudi na TV Slovenija; Janša napovedal poročila do torka«. RTVSLO.si. Pridobljeno 1. maja 2020.
  53. ↑ »Kaj je cilj Janše po ekspresnem prevzemu represije?«. Necenzurirano.si. Pridobljeno 10. maja 2020.
  54. ↑ Felc, Mitja (6. maj 2020). »Zaposleni v bran razrešenemu direktorju NPU«. www.delo.si. Pridobljeno 10. maja 2020.
  55. ↑ »Kaj je cilj Janše po ekspresnem prevzemu represije?«. Necenzurirano.si. Pridobljeno 10. maja 2020.
  56. ↑ »Večer - (FOTO) Več kot tisoč ljudi na shodu Proti koaliciji sovraštva, stranka SMC jim odgovarja, da ni pravi naslov za očitke«. www.vecer.com. 28. februar 2020. Pridobljeno 6. maja 2020.
  57. ↑ »"Tukaj smo, ker ste prelomili svojo obljubo"«. RTVSLO.si. Pridobljeno 6. maja 2020.
  58. ↑ »Organizatorji shoda ovadili neznanca zaradi vzklikanja "Ubi Janšo"«. RTVSLO.si. Pridobljeno 18. maja 2020.
  59. ↑ »STA: Slovenia gets 14th government as Janez Janša's cabinet endorsed«. english.sta.si. Pridobljeno 6. maja 2020.
  60. ↑ »FOTO:Od polnoči prepoved gibanja in zbiranja na javnih mestih«. www.delo.si. 19. marec 2020. Pridobljeno 7. maja 2020.
  61. ↑ 61,0 61,1 »V mestih v petek znova protesti na kolesih, protestniki svarijo pred 'provokatorji'«.
  62. ↑ »eUprava - Javne prireditve in shodi«. e-uprava.gov.si. Pridobljeno 9. maja 2020.
  63. ↑ »#foto Sveče za vlado so se prižgale«. Dnevnik. Pridobljeno 9. maja 2020.
  64. ↑ 64,0 64,1 »Policijska akcija zoper samotnega protestnika«. Dnevnik. Pridobljeno 9. maja 2020.
  65. ↑ »Na domu sta mi pozvonila dva policista«. Mladina.si. Pridobljeno 9. maja 2020.
  66. ↑ »STAfoto«. foto.sta.si. Pridobljeno 9. maja 2020.
  67. ↑ »Mladi plus«. www.facebook.com. Pridobljeno 9. maja 2020.
  68. ↑ Albreht, Andrej (18. april 2020). »Od jutri je možno igrati golf na Šubičevi v Ljubljani. Termin rezervirajte po telefonu (01) 478 94 00.pic.twitter.com/3QJ6eXMIp6«. @dreychee. Pridobljeno 9. maja 2020.
  69. ↑ 69,0 69,1 »Protestniki s kolesi skozi središče Ljubljane in pred parlament«. RTVSLO.si. Pridobljeno 6. maja 2020.
  70. ↑ 70,0 70,1 »Protest z balkonov se je preselil na kolesa«. www.delo.si. 24. april 2020. Pridobljeno 6. maja 2020.
  71. ↑ »Thousands Attend Bicycle Protest Against Govt in Ljubljana (Video)«. www.total-slovenia-news.com (v britanski angleščini). Pridobljeno 10. maja 2020.
  72. ↑ »Udeležence in organizatorje protestov v Ljubljani in Mariboru bodo oglobili«.
  73. ↑ 73,0 73,1 »Protivladne protestnike na Trgu republike pričakal policijski trak«. RTVSLO.si. Pridobljeno 6. maja 2020.
  74. ↑ 74,0 74,1 »V Ljubljani se je zbralo več sto protestnikov #video #foto«. siol.net. Pridobljeno 6. maja 2020.
  75. ↑ »Policija za zdaj predlagala postopek proti 26 protestnikom«. siol.net. Pridobljeno 9. maja 2020.
  76. ↑ 76,0 76,1 »Šarec in Črnčec takole pozivata na petkov protest proti vladi, Janša ni ostal tiho«. zurnal24.si. Pridobljeno 7. maja 2020.
  77. ↑ 77,0 77,1 »Prelesnikova: Resen razlog za skrb glede posegov v človekove pravice«. RTVSLO.si. Pridobljeno 6. maja 2020.
  78. ↑ 78,0 78,1 »Po Janezu Janši pobelili še keltski in kljukasti križ«. Dnevnik. Pridobljeno 16. maja 2020.
  79. ↑ »Večer - (FOTO) Kaj o grafitu Janeza Janše z iztegnjeno roko pravijo policija, gasilci, pekarnarji in župan Arsenovič?«. www.vecer.com. 25. april 2020. Pridobljeno 16. maja 2020.
  80. ↑ »Svet24.si - 1.000 kolesarjev protestiralo v Ljubljani«. Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu. Pridobljeno 6. maja 2020.
  81. ↑ 81,0 81,1 »Opoldne shodi, zvečer v Ljubljani kolesarilo 3500 protestnikov«. RTVSLO.si. Pridobljeno 6. maja 2020.
  82. ↑ »Večer - (FOTO in VIDEO) Na 1. maj so se v Mariboru spet zbrali protestniki, policija jih je nekaj popisala«. www.vecer.com. 1. maj 2020. Pridobljeno 6. maja 2020.
  83. ↑ 83,0 83,1 »Protest na kolesih privabil še več ljudi, med zvončkljanjem odmevalo: "Lopovi!"«. www.rtvslo.si. 8. maj 2020. Pridobljeno 9. maja 2020.
  84. ↑ 84,0 84,1 »#foto #video Protivladni protest številka šest: Deset tisoč kolesarjev, lopovi in helikopter«. Dnevnik. Pridobljeno 9. maja 2020.
  85. ↑ »Večer - (FOTO in VIDEO) "Lopovi", so kolesarji in ostali protestniki vzklikali na Trgu svobode v Mariboru«. www.vecer.com. 8. maj 2020. Pridobljeno 9. maja 2020.
  86. ↑ »Svet24.si - FOTO: Po navedbah policije na sicer mirnem protestu približno 5500 protestnikov, po drugih ocenah okoli 10.000«. Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu. Pridobljeno 9. maja 2020.
  87. ↑ »Več tisoč protestnikov s kolesi protestiralo proti vladi #foto #video«. siol.net. Pridobljeno 9. maja 2020.
  88. ↑ »V Ljubljani po podatkih policije 5.500 protestnikov, vladi so sporočali: 'Lopovi!'«.
  89. ↑ »#video #foto Poslanci kljub protestu sprejeli sporni amandma«. Dnevnik. Pridobljeno 12. maja 2020.
  90. ↑ Prijatelj Videmšek, Maja (12. maj 2020). »FOTO:Poslanci kljub pozivom protestnikov sprejeli sporni amandma«. Delo. Pridobljeno 12. maja 2020.
  91. ↑ Miklavčič, Katja; Prijatelj Videmšek, Maja (15. maj 2020). »FOTO:Množici kolesarjev so se ta petek pridružili tudi pešci«. www.delo.si. Pridobljeno 16. maja 2020.
  92. ↑ »Na Trgu republike znova protestniki na kolesih«.
  93. ↑ »Večer - (FOTO in VIDEO) Tretji kolesarski protest v Mariboru: Na trgu okoli 600 ljudi, žvižgi, piščalke, ploskanje«. www.vecer.com. 15. maj 2020. Pridobljeno 16. maja 2020.
  94. ↑ »Svet24.si - Sindikat podprl policista, ki se je fotografiral s protestniki: Pogrom, ki je prišel iz vrst določenih politikov, žaljiv do vseh 8000 zaposlenih«. Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu. Pridobljeno 26. junija 2020.
  95. ↑ »#portret Sandi Sheikha, policist s protesta«. Dnevnik. Pridobljeno 26. junija 2020.
  96. ↑ »FOTO in VIDEO: Po Gornji Radgoni so se grafiti pojavili tudi v Beltincih | Sobotainfo.com«. sobotainfo.com. Pridobljeno 16. maja 2020.
  97. ↑ »Večer - Poslanca SDS na dvorišču pričakal grafit "korupcija"«. www.vecer.com. 14. maj 2020. Pridobljeno 16. maja 2020.
  98. ↑ 98,0 98,1 »Večer - (VIDEO) Na petkovem shodu protestnik ni upošteval ukazov policistov, uporabili so prisilna sredstva«. www.vecer.com. 23. maj 2020. Pridobljeno 24. maja 2020.
  99. ↑ »Večer - (FOTO in VIDEO) V Mariboru največ udeležencev od začetka protestov na kolesih«. www.vecer.com. 22. maj 2020. Pridobljeno 24. maja 2020.
  100. ↑ 100,0 100,1 »5000 kolesarjev in pešcev v središču Ljubljane, zbirali podpise za odstop vlade«.
  101. ↑ »Večer - (FOTO in VIDEO) Protivladni protest v Slovenj Gradcu: "Slovenci si takšne vlade ne zaslužimo"«. www.vecer.com. 22. maj 2020. Pridobljeno 24. maja 2020.
  102. ↑ »Protestniki: V tretjem svežnju tudi "demontaža sistema varovanja okolja, narave in zdravja ljudi"«. RTVSLO.si. Pridobljeno 26. junija 2020.
  103. ↑ Lešničar, Tina (26. maj 2020). »FOTO:Dovolj je ignorance, sporočajo kulturniki«. www.delo.si. Pridobljeno 26. junija 2020.
  104. ↑ 104,0 104,1 »Protestniki parlamentu obrnili hrbet«. RTVSLO.si. Pridobljeno 9. junija 2020.
  105. ↑ »Policisti uvedli prekrškovni postopek zoper šest oseb«. Delo. 30. maj 2020. Pridobljeno 28. junija 2020.
  106. ↑ »Protest kulturnikov: igralca sta se slekla pred ministrstvom«. siol.net. Pridobljeno 26. junija 2020.
  107. ↑ Bezlaj, Miha Pribošič, Mirt (5. junij 2020). »FOTO:Popisane ulice in protestniki«. www.delo.si. Pridobljeno 9. junija 2020.
  108. ↑ »Protivladni protestniki prikolesarili pred DZ in nadenj spustili papirnata letala«. RTVSLO.si. Pridobljeno 9. junija 2020.
  109. ↑ »Svet24.si - Žeblji za petkove protestnike: »zapičil se mi je v supergo!««. Svet24.si. Pridobljeno 10. junija 2020.
  110. ↑ 110,0 110,1 110,2 »Večer - (FOTO in VIDEO) Protivladni protest v Mariboru tokrat tudi z mavrično zastavo, minuli petek v Poštni ulici napadli Renata Volkerja«. www.vecer.com. 12. junij 2020. Pridobljeno 15. junija 2020.
  111. ↑ »Večer - (INTERVJU) Zastava, ki je na protestu dvignila prah«. www.vecer.com. 17. maj 2020. Pridobljeno 15. junija 2020.
  112. ↑ »[VIDEO] Kolesarski protestniki obkolili službeni avto Nove24TV; zamaskirani moški se je usedel na pokrov motorja, drugi so razbijali po oknih in brcali | Nova24TV«. nova24tv.si. 30. maj 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. marca 2023. Pridobljeno 28. junija 2020.
  113. ↑ »FOTO: Za kulturo ležali na cesti«. Mladina.si. Pridobljeno 11. junija 2020.
  114. ↑ »V Ljubljani po podatkih policije okoli 5000 protestnikov, prijeli so jih sedem«. www.24ur.com. Pridobljeno 13. junija 2020.
  115. ↑ 115,0 115,1 115,2 115,3 115,4 »Tokrat večinoma peš, pred DZ-jem spet odmevalo "lopovi"«. RTVSLO.si. Pridobljeno 15. junija 2020.
  116. ↑ »Med protesti v Ljubljani prijeli več ljudi, shod tudi pred policijsko postajo #video #foto«. siol.net. Pridobljeno 15. junija 2020.
  117. ↑ »Večer - Ljubljanska policija na protestih prijela sedem oseb, v Celju moški udaril po obrazu protestnico na kolesu«. www.vecer.com. 13. junij 2020. Pridobljeno 15. junija 2020.
  118. ↑ »Kulturniki gromko zaploskali pred ministrstvom #foto #video«. siol.net. Pridobljeno 26. junija 2020.
  119. ↑ »#foto #video Hram demokracije je vse dlje od ljudi«. Dnevnik. Pridobljeno 22. junija 2020.
  120. ↑ 120,0 120,1 »Zaradi zapore Trga republike protest pred policijo in petje Zdravljice«. RTVSLO.si. Pridobljeno 22. junija 2020.
  121. ↑ 121,0 121,1 »[Video] To je protestnica Eva, ki je z vodno pištolo "streljala" na policiste! | Nova24TV«. nova24tv.si. 20. junij 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. junija 2020. Pridobljeno 28. junija 2020.
  122. ↑ »Večer - (FOTO in VIDEO) Policija pred DZ odstranila protestnike, v Ljubljani več tisoč protestnikov, po več sto protestnikov tudi v Mariboru in Celju«. www.vecer.com. 19. junij 2020. Pridobljeno 28. junija 2020.
  123. ↑ 123,0 123,1 »Policija jih je popisala zaradi bodočega kaznivega dejanja – udeležbe na protestu«. Dnevnik. Pridobljeno 22. junija 2020.
  124. ↑ »VIDEO: Policija po ljubljanskih ulicah lovi domnevne protestnike«. Mladina.si. Pridobljeno 22. junija 2020.
  125. ↑ »Travner: 20 legitimiranj ob 7000 protestnikih ni ne sistematično ne zastraševanje«. RTVSLO.si. Pridobljeno 28. junija 2020.
  126. ↑ 126,0 126,1 126,2 »Protestnike na Prešernovem trgu pričakali rumeni jopiči«. RTVSLO.si. Pridobljeno 26. junija 2020.
  127. ↑ »#foto Na Kongresnem trgu državna proslava«. Dnevnik. Pridobljeno 26. junija 2020.
  128. ↑ 128,0 128,1 128,2 »Na Antiproslavi tudi Janševi podporniki #foto #video«. siol.net. Pridobljeno 26. junija 2020.
  129. ↑ »STA: Aktiv delavk in delavcev v kulturi pozval k bojkotu državne proslave«. www.sta.si. Pridobljeno 26. junija 2020.
  130. ↑ 130,0 130,1 »Šarca na državno proslavo ne bo. Fajonova: Za razdeljenost je odgovorna oblast«. RTVSLO.si. Pridobljeno 26. junija 2020.
  131. ↑ »Šarca na državno proslavo ne bo. Fajonova: Za razdeljenost je odgovorna oblast«. RTVSLO.si. Pridobljeno 26. junija 2020.
  132. ↑ »Dve proslavi ob dnevu državnosti Cerar označil za "prakso razdvajanja"«. RTVSLO.si. Pridobljeno 26. junija 2020.
  133. ↑ »Pod domovinsko proslavo ob dnevu državnosti se bo podpisal Igor Pirkovič«. Dnevnik. Pridobljeno 26. junija 2020.
  134. ↑ »Ne državna proslava, ampak zabava SDS«. Necenzurirano.si. Pridobljeno 26. junija 2020.
  135. ↑ »Protesti zaradi nove sestave odbora za državne proslave«. RTVSLO.si. Pridobljeno 26. junija 2020.
  136. ↑ »VSO kot podaljšana roka stranke SDS«. Dnevnik. Pridobljeno 26. junija 2020.
  137. ↑ »Čigave vrednote?«. Mladina.si. Pridobljeno 26. junija 2020.
  138. ↑ »Proslava VSO v znamenju razprtij med SDS in NSi«. zurnal24.si. Pridobljeno 26. junija 2020.
  139. ↑ »Janez Janša: Pogum Slovencev je takrat občudoval ves svet #foto #video«. siol.net. Pridobljeno 26. junija 2020.
  140. ↑ »Kaj so mediji SDS naredili z novimi sto tisočaki iz Madžarske«. Necenzurirano.si. Pridobljeno 26. junija 2020.
  141. ↑ »STA: S številnimi slovesnostmi bomo obeležili dan državnosti«. www.sta.si. Pridobljeno 26. junija 2020.
  142. ↑ »Ob dnevu državnosti protestniki pripravljajo antiproslavo. Praporščaki na državni niso zaželeni«.
  143. ↑ »Na antiproslavi tudi Janševi podporniki, prisotnih veliko policistov«. zurnal24.si. Pridobljeno 26. junija 2020.
  144. ↑ 144,0 144,1 »#foto #video Protestniki trčili ob ograje, »robocope« in »rumene jopiče««. Dnevnik. Pridobljeno 26. junija 2020.
  145. ↑ »Raper Zlatko z megafonom poskušal prekiniti državno proslavo«. siol.net. Pridobljeno 28. junija 2020.
  146. ↑ »Nad častno četo SV z vzkliki, da so izdajalci #video«. siol.net. Pridobljeno 29. junija 2020.
  147. ↑ »Sindikat vojakov zaradi sramotenja pripadnikov vojske s kazensko ovadbo zoper neznanega storilca«. Dnevnik. Pridobljeno 29. junija 2020.
  148. ↑ »Na Antiproslavi tudi Janševi podporniki #foto #video«. siol.net. Pridobljeno 28. junija 2020.
  149. ↑ »Intervju z vodjo slovenskih "rumenih jopičev": "Mi simboliziramo tisto, kar si o petkovih protestnikih misli večina Slovencev" | Nova24TV«. nova24tv.si. 28. junij 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. junija 2020. Pridobljeno 28. junija 2020.
  150. ↑ U, M. (26. junij 2020). »Rumeni jopiči: »Zlatko, motenje državne proslave ni za pamet gladko««. www.slovenskenovice.si. Pridobljeno 29. junija 2020.
  151. ↑ »Skrajneži iz obeh političnih polov: med rumenimi jopiči identitarci in neonacisti, Kombinatke pa prepevale Internacionalo«. Revija Reporter. Pridobljeno 26. junija 2020.
  152. ↑ »Išče se predsednik. In njegovo zaupanje«. ::: IN MEDIA RES ::: (v britanski angleščini). 25. junij 2020. Pridobljeno 26. junija 2020.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: dodatno ločilo (povezava)
  153. ↑ 153,0 153,1 »Šokantno: neonacisti uporabljajo nacistični pozdrav«. Medium (v angleščini). 26. junij 2020. Pridobljeno 28. junija 2020.
  154. ↑ 154,0 154,1 154,2 »Kdo so bili možje in dekle v rumenih jopičih?«. www.24ur.com. Pridobljeno 28. junija 2020.
  155. ↑ 155,0 155,1 Mettler, Katie. »We live in crazy times: Neo-Nazis have declared New Balance the 'Official Shoes of White People'«. The Washington Post (v angleščini). Pridobljeno 28. junija 2020.
  156. ↑ »https://twitter.com/jjansasds/status/1276436473659695104«. Twitter (v angleščini). Pridobljeno 28. junija 2020. {{navedi splet}}: Zunanja povezava v |title= (pomoč)
  157. ↑ »Neonacisti med rumenimi jopiči«. Necenzurirano.si. Pridobljeno 12. junija 2021.
  158. ↑ »Blood & Honour Slovenija v rumenih jopičih«. Oštro. Pridobljeno 5. julija 2020.
  159. ↑ »Rumeni jopiči«. www.facebook.com. Pridobljeno 28. junija 2020.
  160. ↑ »https://twitter.com/rjopici/status/1276855509090545665«. Twitter (v angleščini). Pridobljeno 28. junija 2020. {{navedi splet}}: Zunanja povezava v |title= (pomoč)
  161. ↑ »Rumeni jopiči pozivajo h kontrarevoluciji: V petek bodo stali nasproti polit-kolesarjem! | Nova24TV«. nova24tv.si. 29. junij 2020. Pridobljeno 29. junija 2020.
  162. ↑ »Intervju z vodjo slovenskih "rumenih jopičev": "Mi simboliziramo tisto, kar si o petkovih protestnikih misli večina Slovencev" | Nova24TV«. nova24tv.si. 28. junij 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. junija 2020. Pridobljeno 29. junija 2020.
  163. ↑ »https://twitter.com/nova24tv/status/1277152919255683072«. Twitter (v angleščini). Pridobljeno 29. junija 2020. {{navedi splet}}: Zunanja povezava v |title= (pomoč)
  164. ↑ »https://twitter.com/rjopici/status/1277648082541228032«. Twitter (v angleščini). Pridobljeno 29. junija 2020. {{navedi splet}}: Zunanja povezava v |title= (pomoč)
  165. ↑ »https://twitter.com/rjopici/status/1277499880244686855«. Twitter (v angleščini). Pridobljeno 29. junija 2020. {{navedi splet}}: Zunanja povezava v |title= (pomoč)
  166. ↑ »#foto #video Protestniki po oceni policije čez noč postali nenevarni«. Dnevnik. Pridobljeno 28. junija 2020.
  167. ↑ 167,0 167,1 »Protestniki tokrat s Prešernovega trga po mestu in "na volitve"«. RTVSLO.si. Pridobljeno 28. junija 2020.
  168. ↑ »Trg republike sameval brez ograj in protestnikov #video«. siol.net. Pridobljeno 28. junija 2020.
  169. ↑ »Večer - (FOTO in VIDEO) Petkov protest v Mariboru: Prišel je Ivan Gale, po aplavzu je ljudi pozval: "Vztrajajmo"«. www.vecer.com. 26. junij 2020. Pridobljeno 28. junija 2020.
  170. ↑ 170,0 170,1 »Je sporni policist znani levičar, vse skupaj pa je bila dobro premišljena akcija krogov LMŠ? | Nova24TV«. nova24tv.si. 12. maj 2020. Pridobljeno 28. junija 2020.
  171. ↑ »Antifa vse bolj družbeno nevarna & škodljiva: Po razbitih avtobusnih postajah, sedaj črnosrajčniki v središču Ljubljane vsaj 46 vozilom porezali pnevmatike! | Politikis«. Pridobljeno 28. junija 2020.
  172. ↑ »Anarhisti po svoji alternativni proslavi ponoči divjali po Ljubljani: "Neznani storilci" preko noči prerezali pnevmatike vsaj 39 osebnih vozil | Nova24TV«. nova24tv.si. 26. junij 2020. Pridobljeno 28. junija 2020.
  173. ↑ »Bralec: Anarhisti ponoči divjali po Ljubljani po svoji alternativni proslavi; Policija nam odgovarja: Trenutno še neznani storilci preko noči prerezali pnevmatike vsaj 46 osebnih vozil... - demokracija.si«. www.demokracija.si. Pridobljeno 28. junija 2020.
  174. ↑ 174,0 174,1 174,2 »Protesta za in proti vladi potekala mirno #foto #video«. siol.net. Pridobljeno 5. julija 2020.
  175. ↑ 175,0 175,1 175,2 »#video Protivladni protestniki preplavili Trg republike: »Cela Ljubljana sovraži fašiste««. Dnevnik. Pridobljeno 5. julija 2020.
  176. ↑ 176,0 176,1 176,2 »Na Trgu republike "protifašistična zastava", v podporo vladi so se zbrali "rumeni jopiči"«. RTVSLO.si. Pridobljeno 5. julija 2020.
  177. ↑ 177,0 177,1 Tavčar, Borut; Bezlaj, Mirt (3. julij 2020). »FOTO:Protestniki proti fašizmu, nacionalizmu in rasizmu so napolnili ulice«. www.delo.si. Pridobljeno 5. julija 2020.
  178. ↑ »FOTO: V Mariboru že deseti protesti, tokrat mimo prišli tudi podporniki vlade«. maribor24.si. 3. julij 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. julija 2020. Pridobljeno 5. julija 2020.
  179. ↑ »Svet24.si - FOTO: Med sicer mirnimi protesti tudi napad na policista«. Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu. Pridobljeno 13. julija 2020.
  180. ↑ »Na Prešernovem trgu rumene jopiče pričakala "rumena maškarada" #foto #video«. siol.net. Pridobljeno 13. julija 2020.
  181. ↑ »Shoda potekala mirno: ena oseba napadla policista«. www.delo.si. 11. julij 2020. Pridobljeno 13. julija 2020.
  182. ↑ »[Video] Napad kulture smrti na slovensko kulturo: Tako se je provokator lotil harmonikaša na Prešernovem trgu! | Nova24TV«. 11. julij 2020. Pridobljeno 14. novembra 2020.
  183. ↑ »Harmonikar Marko žrtev nadlegovanja (VIDEO)«. www.slovenskenovice.si. 11. julij 2020. Pridobljeno 14. novembra 2020.
  184. ↑ »FOTO in VIDEO: Vnovič kolesarili po mariborskih ulicah, a tokrat manj množično«. Mariborinfo.com. Pridobljeno 13. julija 2020.
  185. ↑ »Svet24.si - Protivladni protest s popestritvijo "rumenega monitoringa" in "ljudske skupščine"«. Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu. Pridobljeno 14. novembra 2020.
  186. ↑ »Na protivladnih protestih izvedba prve "ljudske skupščine" #video«. siol.net. Pridobljeno 14. novembra 2020.
  187. ↑ Vaš, Klara (17. julij 2020). »Harmonikarji zaigrali na Prešernovem trgu v podporo Marku«. Slovenec. Pridobljeno 14. novembra 2020.
  188. ↑ »(FOTO in VIDEO) V Mariboru pred protestom močno deževalo, v Ljubljani vzklikali "RTV je naša!"«. www.vecer.com. 17. julij 2020. Pridobljeno 14. novembra 2020.
  189. ↑ 189,0 189,1 »Protestniki ob prepovedi zbiranja na kolesa: "Ne ogrožamo vas, ogroža vas vlada"«. RTVSLO.si. Pridobljeno 14. novembra 2020.
  190. ↑ 190,0 190,1 »Protestniki pred vlado razglasili "odlok ljudstva", ki prepoveduje "strahovlado"«. RTVSLO.si. Pridobljeno 14. novembra 2020.
  191. ↑ »Vsak dan prvi - 24ur.com«. www.24ur.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. marca 2023. Pridobljeno 5. novembra 2020.
  192. ↑ 192,0 192,1 192,2 »Minister Simoniti petkov protest razumel kot grožnjo s smrtjo«. RTVSLO.si. Pridobljeno 14. novembra 2020.
  193. ↑ »Pred ministrstvom za kulturo znova protestna akcija«. Dnevnik. Pridobljeno 5. novembra 2020.
  194. ↑ »Izjava za javnost | GOV.SI«. Portal GOV.SI. Pridobljeno 14. novembra 2020.
  195. ↑ »Kolesarska zastava na 70. protivladnem protestu zavihrala na Triglavu«. RTVSLO.si. Pridobljeno 21. avgusta 2021.
  196. ↑ 196,0 196,1 »Petkovi kolesarji na Kredarici srečali Janšo, padle so ostre besede«. RTVSLO.si. Pridobljeno 21. avgusta 2021.
  197. ↑ 197,0 197,1 »Janez Janša se je odzval na incident s protestniki na Kredarici«. siol.net. Pridobljeno 21. avgusta 2021.
  198. ↑ »Incident na Kredarici med protestniki, Janšo in Hojsom«. www.24ur.com. Pridobljeno 21. avgusta 2021.
  199. ↑ »Očividec s Kredarice o tem, kaj se je dogajalo: Bil sem šokiran #video«. siol.net. Pridobljeno 24. avgusta 2021.
  200. ↑ »Protestniki uničevali markacije okoli Triglava. "To je vandalsko in nespoštljivo." #foto«. siol.net. Pridobljeno 25. avgusta 2021.
  201. ↑ »Na ulicah več tisoč protestnikov, Janša pa: protest pod jugoslovansko zastavo (FOTO)«. www.slovenskenovice.si. 8. maj 2020. Pridobljeno 9. maja 2020.
  202. ↑ »Janša: S smrtjo grozijo meni in 220 tisoč volivcem #video«. siol.net. Pridobljeno 16. maja 2020.
  203. ↑ »Janez Janša: Smrt! Res? Prekoračili ste vse meje«. zurnal24.si. Pridobljeno 9. junija 2020.
  204. ↑ »Janša: Grožnje s smrtjo drugorazrednim so postale del vsakdana«. siol.net. Pridobljeno 9. junija 2020.
  205. ↑ »Policija na Janšev predlog zaradi suma grožnje vodi postopek zoper osem oseb«.
  206. ↑ »Janša: Neodgovorni politiki in mediji ogrožajo življenja«. siol.net. Pridobljeno 29. junija 2020.
  207. ↑ »Janša: Organizator protestov nekaznovano krši zakone in ogroža življenja«. siol.net. Pridobljeno 29. junija 2020.
  208. ↑ »Večer - Janša poslal pismo Šketi: "Za vsako morebitno žrtev organiziranih groženj s smrtjo boste neposredno odgovorni"«. www.vecer.com. 2. julij 2020. Pridobljeno 5. julija 2020.
  209. ↑ »SDS - Slovenska demokratska stranka«. www.facebook.com. Pridobljeno 28. junija 2020.
  210. ↑ »https://twitter.com/strankasds/header_photo«. Twitter (v angleščini). Pridobljeno 28. junija 2020. {{navedi splet}}: Zunanja povezava v |title= (pomoč)
  211. ↑ »SDS z novo oglaševalsko kampanjo / Grozijo, uničujejo / Mi gradimo / Pridruži se SDS / had«. had blog. 23. junij 2020. Pridobljeno 28. junija 2020.
  212. ↑ Hojs, Aleš (28. april 2020). »V današnji videokonferenci sem @eu notranje ministre informiral tudi o boju medijev in levega političnega pola proti vladi,ki uspešno omejuje epidemijo.Kot primer sem navedel včerajšnje proteste,ki so jih podpihovali tako @SpletnaMladina , @24UR kot @strankalevica in @strankaSD«. @aleshojs. Pridobljeno 9. maja 2020.
  213. ↑ »Večerni obiski Aleša Hojsa na policiji«. Necenzurirano.si. Pridobljeno 13. julija 2020.
  214. ↑ 214,0 214,1 »Šokantno: Radikalni protestniki s seboj pripeljali tudi otroke in ogrozili zdravje celotne družbe! Nekatere celo izkoriščali v propagandne namene! | Nova24TV«. nova24tv.si. 28. april 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. maja 2020. Pridobljeno 9. maja 2020.
  215. ↑ »[Video] Policija dokazala, da ima dovolj radikalnih levičarskih protestnikov, ki pred stavbo le smetijo, čeprav naj bi bili izredno okoljsko osveščeni! | Nova24TV«. nova24tv.si. 24. april 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. maja 2020. Pridobljeno 9. maja 2020.
  216. ↑ »"Petokolonaši so s podporo opozicije in družbeno-političnih delavcev propadajočih lažnivih medijev pobudniki protivladnega protesta" | Nova24TV«. nova24tv.si. 8. maj 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. maja 2020. Pridobljeno 9. maja 2020.
  217. ↑ 217,0 217,1 »Levičarski "protestniki" grozijo s smrtjo, paradirajo z napisi kot so smrt janšizmu in smrt Janši, te slike pa nato objavijo na nacionalni RTV SLO, kot da ne bi bilo nič spornega?! | Nova24TV«. nova24tv.si. 3. maj 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. maja 2020. Pridobljeno 9. maja 2020.
  218. ↑ »Škandalozno in neodgovorno ravnanje političnih luzerjev: Šarec napoveduje gnečo na petkovem protestu! | Nova24TV«. nova24tv.si. 6. maj 2020. Pridobljeno 9. maja 2020.
  219. ↑ »Je bilo petkovo polit-kolesarjenje fiasko? | Nova24TV«. nova24tv.si. 16. maj 2020. Pridobljeno 18. maja 2020.
  220. ↑ 220,0 220,1 »[FOTO] Šarec spet aktiviral svojo televizijo: POP TV v živo prenašala protivladni protest! | Nova24TV«. nova24tv.si. 8. maj 2020. Pridobljeno 9. maja 2020.
  221. ↑ »[VIDEO] Novice na Nova24TV: Opozicija s pozivi na proteste pripravljena ogroziti zdravje Slovencev! | Nova24TV«. nova24tv.si. 7. maj 2020. Pridobljeno 9. maja 2020.
  222. ↑ »Vabljeni, da podpišete peticijo v podporo vladi!«. 24KUL.si. Pridobljeno 30. junija 2020.
  223. ↑ »Ko je bila sindikalistka Tea Jarc še predsednica Mladinskega sveta Slovenije, je kapnil Sorosev denar! | Nova24TV«. nova24tv.si. 21. marec 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. junija 2020. Pridobljeno 28. junija 2020.
  224. ↑ »Nevarne provokacije radikaliziranih mladcev pred Državnim zborom: pripravljajo se na proteste! | Nova24TV«. nova24tv.si. 21. april 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. junija 2020. Pridobljeno 28. junija 2020.
  225. ↑ 225,0 225,1 »Učitelj, ki je kazal zadnjico, se opravičuje: "Prosim, ne pišite več člankov o meni. Razumem, da je bilo moje dejanje zavrženo in obsojanja vredno!" | Nova24TV«. nova24tv.si. 27. junij 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. junija 2020. Pridobljeno 28. junija 2020.
  226. ↑ »Radikalna aktivistka Tea Jarc sredi izrednih razmer poziva na ulice, Miša Molk pa z lažmi še podžiga njeno hujskaštvo! | Nova24TV«. nova24tv.si. 21. marec 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. junija 2020. Pridobljeno 28. junija 2020.
  227. ↑ »[Video] To je jugofil, ki je na protestih v Mariboru vihtel jugoslovansko zastavo! Šokirani boste, kaj vse priznava! | Nova24TV«. nova24tv.si. 9. maj 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. junija 2020. Pridobljeno 28. junija 2020.
  228. ↑ »[Video] Razkrinkan napadalec na policista na petkovih protestih! Gre za nekdanjega zaposlenega na RTV Slovenija? | Nova24TV«. nova24tv.si. 15. junij 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. junija 2020. Pridobljeno 28. junija 2020.
  229. ↑ »Zgroženi boste! Tako radikalni levičarji s sovraštvom vzgajajo svoje otroke«. nova24tv.si. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. maja 2020. Pridobljeno 28. junija 2020.
  230. ↑ »Po "ritokazniku" z Gorenjske s škandaloznim ravnanjem razburja še en učitelj, tokrat iz Maribora: poziva k likvidacijam! | Nova24TV«. nova24tv.si. 4. julij 2020. Pridobljeno 5. julija 2020.
  231. ↑ »[Ekskluzivno] Razkrivamo skrajneža, ki je zmerjal pripadnike Slovenske vojske: Gre za diletantskega režiserja filma Preboj Dejana Baboseka! | Nova24TV«. nova24tv.si. 2. julij 2020. Pridobljeno 5. julija 2020.
  232. ↑ »Ne boste verjeli: Neotesanec, ki se je spravil nad harmonikaša, je umetnostni zgodovinar! | Nova24TV«. nova24tv.si. 12. julij 2020. Pridobljeno 13. julija 2020.
  233. ↑ Slovenija, Multimedijski center RTV. »Tednik«. RTV 4D. Pridobljeno 28. junija 2020.
  234. ↑ »Politkolesarski rezultati! Potrjenih 30 novih okužb COVID-19! 2. val je ravnokar postal realnost! | Nova24TV«. nova24tv.si. 4. julij 2020. Pridobljeno 5. julija 2020.
  235. ↑ »Več tisoč protestnikov v središču Ljubljane«.
  236. ↑ »Pismo podpore vladi Republike Slovenije«. Katoliška Cerkev v Sloveniji. Pridobljeno 14. novembra 2020.
  237. ↑ »Obnovitev izročitve Božji Materi Mariji«. Katoliška Cerkev v Sloveniji. Pridobljeno 14. novembra 2020.
  238. ↑ »Rode na Brezjah: Raje imajo hlapčevski molk in idejno meglo«. RTVSLO.si. Pridobljeno 14. novembra 2020.
  239. ↑ »Življenje ima prednost pred ideologijo in bojem za oblast - Izjava Komisije Pravičnost in mir«. Katoliška Cerkev v Sloveniji. Pridobljeno 14. novembra 2020.
  240. ↑ »Aktualna vprašanja – maj 2020 – Ninamedia«. Pridobljeno 19. junija 2020.
  241. ↑ »Vox populi: Večinska podpora protestu kolesarjev«. Dnevnik. Pridobljeno 19. junija 2020.
  242. ↑ »Večina podpira proteste na kolesih«. Mladina.si. Pridobljeno 19. junija 2020.
  243. ↑ »Hitre in kakovostne fotografije«. Mladina.si. Pridobljeno 19. junija 2020.
  244. ↑ »Slovenija plebiscitno zavrača organizirane grožnje s smrtjo! | Nova24TV«. nova24tv.si. 19. junij 2020. Pridobljeno 19. junija 2020.
  245. ↑ »[Javnomnenjska anketa] Medijski napadi se razblinjajo: Večina nasprotuje predčasnim volitvam | Nova24TV«. nova24tv.si. 3. julij 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. julija 2020. Pridobljeno 5. julija 2020.
  246. ↑ »[Javnomnenjska anketa] Večina meni, da je Janez Janša najprimernejši človek za vodenje države! | Nova24TV«. nova24tv.si. 10. julij 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. julija 2020. Pridobljeno 13. julija 2020.
  247. ↑ Fidler et al. 2023, str. 320.
  248. ↑ »Mineva leto dni od zaplinjanja Ljubljane«. N1. 5. oktober 2022.
  249. ↑ »Ugotovitve izrednega nadzora nad ravnanjem policije pri varovanju protestov«. gov.si. 6. december 2022.
  250. ↑ »Nesorazmerna in neupravičena uporaba sile«. Delo. 6. december 2022.

Literatura uredi

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Protivladni_protesti_v_Sloveniji_(2020–2022)&oldid=6188028«