Prelaz Blatnica
Prelaz Blatnica[1] (nemško Flattnitz Pass) je vas in prelaz čez Alpe v Krških Alpah (Gurktaler Alpen) v Avstriji. Vasica in jezero na prelazu, ki imata isto ime, predstavljata mejo zveznih dežel Štajerske in Koroške. Prelaz se nahaja na nadmorski višini 1400 m. Ime kraja izvira iz slovenščine: iz izraza blato, »močvirje«, kot so konec 5. stoletja priseljeni Alpski Slovani tam ležeče plitko jezero.
| Prelaz Blatnica | |
|---|---|
 Panoramski pogled s cerkvijo sv. Janeza | |
  Prelaz Blatnica Lega v Alpah | |
| Najvišja točka | |
| Nadm. višina | 1400 |
| Koordinate | 46°56′31″N 14°02′07″E / 46.94194°N 14.03528°E |
| Poimenovanja | |
| Domače ime | Flattnitz Pass |
| Geografija | |
| Lega | Štajerska Koroška |
| Gorovje | Krške Alpe |
| Geologija | |
| Tip | cestni prelaz |
Prelaz se nahaja v avstrijski zvezni deželi Koroški in povezuje Glodnico v Krški dolini s Stadlom na reki Muri, za mejo s Štajersko. Prelaz obsega razloženo naselje z visokogorskim sanatorijem (Luftkurort) in alpskim jezerom (Blatniško jezero). Je priljubljena destinacija za pohodnike in pozimi za tekače na smučeh.
_18.jpg)
Prelaz je bil verjetno znan že v rimskih časih, prvič pa je omenjen v listini karolinškega cesarja Arnulfa iz leta 898. Leta 1173 so Krški škofje dali postaviti romansko kapelo, posvečeno sv. Janezu Krstniku, ki je bila okoli leta 1330 prezidana v župnijsko cerkev s sosednjo stavbo hospica. Škofje so Blatnico uporabljali kot poletno rezidenco. Prelaz so leta 1478 opustošile otomanske sile. V 17. stoletju je bila Blatnica rudarsko območje za srebro, železovo rudo in svinec.
Podnebje
urediPrelaz Blatnica ima subarktično podnebje (Köppen Dfc), ki meji na vlažno celinsko podnebje (Köppen Dfb).
Sklici
uredi- ↑ Pavel Zdovc: Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem. Razširjena izdaja = Die slowenischen Ortsnamen in Kärnten. Erweiterte Auflage. (Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti SAZU, 2010), 447 str., ISSN 0560-2920.