Pregled razvoja merjenja časa

Časovni pregled razvoja tehnike merjenja časa

• 742 pr. n. št. – Prvič je bila zapisana omemba sončne ure.
• 300 pr. n. št. – Arhimed je uporabljal zobnike za prenos moči.
• 270 pr. n. št. – Ktezibij iz Aleksandrije je izdelal izboljšano in priljubljeno vodno uro, klepsidro.
• ~50 pr. n. št. – Andronik Kirški je zgradil sončno uro na grškem otoku Tinos.
• 46 pr. n. št. – Julij Cezar in Sosigen Aleksandrijski sta razvila Sončev koledar s prestopnimi leti (julijanski koledar).
• 87 pr. n. št. – Izdelan je bil mehanizem z Antikitere, verjetno najzgodnejši mehanski računski mehanizem.
• 885 – Alfred Veliki je uporabljal za merjenje časa sveče.
• 1335 – V Milanu je bila izdelana najstarejša znana mehanska ura.
• 1370 – Francoski kralj Karl V. je ukazal, da pariški zvonovi zvonijo ob istem času kot v kraljevi palači.
• 1490 – Peter Henlein v Nürnbergu je izumil glavno pero v uri.
• 1502 – Peter Henlein je izdelala prvo žepno uro.
• 1541 – Galileo Galilei je odkril lastnosti nihala.
• 1567 – Španski kralj Filip II. je ponudil nagrado za postopek določanja zemljepisne dolžine na morju.
• 1582 – Papež Gregor XIII., Luigi Ghiraldi Lilio (Alojzij Lilij) in Christopher Clavius so vpeljali gregorijanski koledar z izboljšanim sistemom prestopnih let.
• 1655 – Giovanni Domenico Cassini je izdelal heliometer iz San Petronia v Bologni za standardizacijo Sončevega poldneva.
• 1656 – Christiaan Huygens je izdelal prvo točno uro na nihalo.
• 1666 – Robert Hooke je izumil povratno kotvo.
• 1671 – William Clement je uvedel nihala z utežno vzmetjo. Izdela prvo uro s povratno kotvo.
• 1675 – Edward Booth je za Kraljevi observatorij Greenwich izdelal urni mehanizem z nazobčano letvijo.
• 1676 – Daniel Quare je izdelal sodobni gibalni mehanizem ure in uvede istosredni minutni urni kazalec.
• 1680 – Vpeljali so drugi urni kazalec.
• 1737 – John Harrison je predstavil prvi čvrst pomorski kronometer, kar je omogočilo točno določitev zemljepisne dolžine na morju.
• 1753 – Tobias Mayer je izdal Lunine tabele za določevanje zemljepisne dolžine na morju.
• 1839 – Iznašli so telegraf, kar je omogočilo stalen prenos časovnih signalov.
• 1850 – Aaron Lufkin Dennison v Roxburyju (Massachusetts, ZDA) je ustanovil podjetje Waltham Watch Company in razvil ameriški sistem proizvodnje ur.
• 1884 – 25 držav je na Mednarodni poldnevniški konferenci sprejelo greenwiški poldnevnik Kraljevega observatorija Greenwich kot osnovo za merjenja časa na Zemlji. Zaradi združljivosti z Maskelyneovimi merjenji oddaljenosti Lune v 18. stoletju so privzeli greenwiški srednji čas.
• 1893 – Webb C. Ball iz Urada za splošne železniške časomerne standarde Severne Amerike je uvedel železniške kronometre.
• 1905 – Iz Washingtona so začeli oddajati radijski časovni signal za pomoč ladjam pri navigaciji.
• 1924 – BBC je začel na Dysonovo pobudo oddajati šestkratni časovni zvočni signal greenwiškega srednjega časa (GMT).
• 1928 – Joseph Horton in Warren A. Morrison sta zgradila prvo kvarčno uro.
• 1945 – Isaac Isador Rabi je predlagal izdelavo ure na osnovi postopka magnetne resonance atomskega žarka.
• 1946 – Felix Bloch in Edward Mills Purcell sta razvila jedrsko magnetno resonanco.
• 1949 – Harold Lyons je razvil atomsko uro na podlagi Rabijevega postopka, ki temelji na kvantnomehanskih nihanjih molekule amonijaka.
• 1967 – Z nihanjem valovanja cezijevega atoma 133 so opredelili sekundo.
• 1983 – Radijsko vodene ure so začeli uporabljati v Evropi.
• 1993 – na ameriškem Državnem inštitutu za standardizacijo in tehnologijo (NIST) so izdelali atomsko uro NIST-7 s točnostjo 5×10^{2998850000000000000♠−15}, ki je bila 10-krat točnejša od svoje predhodnice NBS-6.
• 1994 – Radijsko vodene ure so začeli uporabljati v ZDA.
• 2008 – Predvideni datum izstrelitve PARCS - odprave »Osnovne atomske referenčne ure v vesolju« na MVP; pozneje so jo odpovedali.

Glej tudi

• Ura

Zunanje povezave

• Sašo Dolenc (april 2000). O meri in merjenju časa. Kvarkadabra 4: https://kvarkadabra.net/2000/04/merjenje-casa/