Predsednik Republike Slovenije

državni poglavar Slovenije

Predsednik Republike Slovenije je najvišji politični funkcionar v Sloveniji, ki »predstavlja Republiko Slovenijo in je Vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil« (102. člen ustave Republike Slovenije). Prvi predsednik je bil Milan Kučan, trenutno pa položaj zaseda Nataša Pirc Musar.

Predsednica Republike Slovenije
Zastava predsednika
Trenutno:
Nataša Pirc Musar

od 23. december 2022
NazivGospa predsednica (neformalno)
Njena ekscelenca (diplomatsko)
ČlanSvet za nacionalno varnost (na povabilo Predsednika vlade)
NadrejeniDržavni zbor
RezidencaBrez
Sedež
Mandat5 let, ena ponovna izvolitev
Prvi nosilecMilan Kučan
Spletna stranhttp://www.up-rs.si/

V drugem krogu predsedniških volitev 2022 je bila po uradnih rezultatih volitev za novo predsednico izvoljena Nataša Pirc Musar, ki je mandat nastopila 23. decembra 2022. Še pred prevzemom oblasti, pa je zaprisegla pred Državnim zborom Republike Slovenije.[1][2]

Predsednik republike Borut Pahor med pregledom častne straže (24. junij 2022).

Funkcija predsednika Republike Slovenije je bila ustanovljena 23. decembra 1991, ko je Skupščina Republike Slovenije sprejela Ustavo Republike Slovenije. Ta funkcijo precej omejuje, tako da je predsedovanje bolj kot ne reprezentativno. Med ostalimi pristojnostmi predsednika je tudi vloga vrhovnega poveljnika slovenske vojske. Predsednik je neposredno izvoljen s strani državljanov, ki so volilni upravičenci, vsakih 5 let. Vsak državljan, star vsaj 18 let lahko kandidira za predsednika, vendar je lahko izvoljen samo dvakrat zaporedoma. Število mandatov ni omejeno.

Zastava predsednika Republike Slovenije je bele barve, kvadratne oblike, z robom, ki je enak slovenski trobojnici. Rob je širok eno osmino dolžine kvadratove stranice. V sredini kvadrata je grb Republike Slovenije. Središče grba se ujema s točko, v kateri se sekata diagonali zastave. Grb pokriva eno devetino zastave.
Položajna zastava predsednika Republike Slovenije za vodna plovila MORS

Ustava Republike Slovenije o predsedniku

uredi

Položaj in funkcijo predsednika Republike Slovenije ureja Ustava Republike Slovenije v sklopu IV. (Državna ureditev) v sekciji C (Predsednik republike) s členi 102–109. Členi opredeljujejo predsednikovo funkcijo, izvolitev, prisego, nezdružljivostjo funkcije, njegovo nadomestitev, njegove pristojnosti, zakonsko moč ter odgovornost.

Predsednik republike predstavlja Republiko Slovenijo in je vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil.

— Ustava Republike Slovenije, 102. člen (funkcija predsednika republike)

Predsednik republike se izvoli na neposrednih, splošnih in tajnih volitvah.

Za predsednika republike je kandidat izvoljen z večino veljavnih glasov. Predsednik republike je izvoljen za dobo petih let, vendar največ dvakrat zaporedoma. Če se mandatna doba predsednika republike izteče med vojno ali med trajanjem izrednega stanja, mu mandat preneha šest mesecev po prenehanju vojnega ali izrednega stanja. Za predsednika republike je lahko izvoljen le državljan Slovenije.

Volitve za predsednika republike razpiše predsednik državnega zbora. Predsednik republike mora biti izvoljen najkasneje 15 dni pred potekom mandatne dobe prejšnjega predsednika.

— Ustava Republike Slovenije, 103. člen (volitve predsednika republike)

Pred nastopom funkcije izreče predsednik republike pred državnim zborom naslednjo prisego: Prisegam, da bom spoštoval(a) ustavni red, da bom ravnal(a) po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval(a) za blaginjo Slovenije.

— Ustava Republike Slovenije, 104. člen (prisega predsednika republike)

Funkcija predsednika republike je nezdružljiva z opravljanjem druge javne funkcije ali poklica.

— Ustava Republike Slovenije, 105. člen (nezdružljivost funkcije predsednika republike)

V primeru trajnega zadržka, smrti, odstopa ali drugega prenehanja predsednikove funkcije do izvolitve novega predsednika funkcijo predsednika republike začasno opravlja predsednik državnega zbora. V tem primeru je treba razpisati volitve za novega predsednika republike najkasneje v 15 dneh po prenehanju funkcije prejšnjega.
Predsednik Državnega zbora začasno opravlja funkcijo predsednika republike tudi med zadržanostjo predsednika republike.

— Ustava Republike Slovenije, 106. člen (nadomeščanje predsednika republike)

Predsednik republike:

  • razpisuje volitve v Državni zbor;
  • razglaša zakone;
  • imenuje državne funkcionarje, kadar je to določeno z zakonom;
  • postavlja in odpokliče veleposlanike in poslanike republike in sprejema poverilna pisma tujih diplomatskih predstavnikov;
  • izdaja listine o ratifikaciji;
  • odloča o pomilostitvah;
  • podeljuje odlikovanja in častne naslove;
  • opravlja druge zadeve, določene s to ustavo.

Na zahtevo državnega zbora mora predsednik republike izreči mnenje o posameznem vprašanju.

— Ustava Republike Slovenije, 107. člen (pristojnosti predsednika republike)

Kadar se državni zbor zaradi izrednega stanja ali vojne ne more sestati, lahko predsednik republike na predlog vlade izdaja uredbe z zakonsko močjo.

Z uredbo z zakonsko močjo se lahko izjemoma omejijo posamezne pravice in temeljne svoboščine, kakor to določa 16. člen te ustave.

Predsednik republike mora uredbe z zakonsko močjo predložiti v potrditev državnemu zboru takoj, ko se ta sestane.

— Ustava Republike Slovenije, 108. člen (uredbe z zakonsko močjo)

Če predsednik republike pri opravljanju svoje funkcije krši ustavo ali huje krši zakon, ga državni zbor lahko obtoži pred ustavnim sodiščem. Le-to ugotovi utemeljenost obtožbe ali obtoženega oprosti, z dvotretjinsko večino glasov vseh sodnikov pa lahko odloči o odvzemu funkcije. Potem ko ustavno sodišče dobi sklep državnega zbora o obtožbi, lahko odloči, da predsednik republike do odločitve o obtožbi začasno ne more opravljati svoje funkcije.

— Ustava Republike Slovenije, 109.člen (odgovornost predsednika republike)

Seznam predsednikov Slovenije

uredi

Parties;       KPS / ZKS       OF       SDP

Št. Ime
(rojstvo–smrt)
Portret Mandat Politična stranka
SNOS Josip Vidmar
(1895–1992)
predsednik SNOS 19. februar 1944 19. november 1946; nato do 1953 predsednikPrezidija Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije OF
Predsedniki ljudske skupščine LRS
1946–1974
1 Ferdo Kozak
(1894–1957)
  19.? november 1946 15. december 1953 OF
2 Miha Marinko
(1900–1983)
  15. december 1953 9. junij 1962 ZKS
3 Vida Tomšič
(1913–1998)
  9. junij 1962 25. junij 1963 ZKS
4 Ivan Maček
(1908–1993)
  25. junij 1963 9. maj 1967 ZKS
5 Sergej Kraigher
(1914–2001)
  9. maj 1967 1973/74 ZKS
6 Tone Kropušek*?
(1928–2017)
  1973? 1974? ZKS
7 Marijan Brecelj
(1910–1989)
  1974 9. maj 1974; na tej funkciji do 1978 ZKS
Predsedniki predsedstva
1974–1991
8 Sergej Kraigher
(1914–2001)
  9. maj 1974 23. maj 1979 ZKS
9 Viktor Avbelj
(1914–1993)
  23. maj 1979 7. maj 1984 ZKS
10 France Popit
(1921–2013)
  7. maj 1984 6. maj 1988 ZKS
11 Janez Stanovnik
(1922–2020)
  6. maj 1988 10. maj 1990 ZKS
(12) SDP
12 Milan Kučan
(roj. 1941)
  10. maj 1990 23. december 1991 SDP

Stranke;       ZLSD / SD       LDS       Neodvisen

No. Portret Ime
(Rojstvo–Smrt)
Mandat Politična stranka Izvolitev
Začetek mandata Konec mandata Trajanje mandata
Predsedniki
1991–sedanjost
1Milan Kučan
(roj. 1941)
23. december 199122. december 2002700110000000000000010 let, 7002364000000000000364 dniSD
Neodvisen
1990
1992
1997
2Janez Drnovšek
(1950–2008)
22. december 200223. december 200770005000000000000005 let, 70001000000000000001 danLDS
Neodvisen
2002
3Danilo Türk
(roj. 1952)
23. december 200722. december 201270004000000000000004 leta, 7002365000000000000365 dniNeodvisen2007
4Borut Pahor
(roj. 1963)
22. december 201222. december 2022700110000000000000010 let, 50000000000000000000 dniSD
Neodvisen
2012
2017
5Nataša Pirc Musar
(roj. 1968)
23. december 2022Sedanji70001000000000000001 leto, 7002324000000000000324 dniNeodvisen2022

Sklici

uredi
  1. »DVK še uradno potrdila zmagovalko predsedniških volitev Pirc Musar«. N1 Slovenija. 2. december 2022. Pridobljeno 13. decembra 2022.
  2. »Pahor odšel, v predsedniško palačo prišla Pirc Musarjeva«. www.24ur.com. Pridobljeno 23. decembra 2022.

Glej tudi

uredi

Zunanje povezave

uredi