Predsednik Turčije

Predsednik Republike Turčije (turško Türkiye Cumhuriyeti Cumhurbaşkanı) je vodja države in po ustavnem referendumu leta 2017 tudi vodja vlade Republike Turčije. Urad predsednika Turčije je bil ustanovljen z razglasitvijo Republike Turčije 29. oktobra 1923. Turškega predsednika pogosto imenujejo Cumhurbaşkanı, kar pomeni predsednik ljudstva.[1][2] Žaliti turškega predsednika je prepovedano s 299. členom turškega kazenskega zakonika.[3] Tradicionalno je bilo predsedniško mesto sicer ceremonialne narave, vendar so ustavne spremembe, sprejete na ustavnem referendumu leta 2017, funkcijo postavile v izvršilno oblast.

Predsednik
Republike Turčije
Flag of Turkey.svg
Recep Tayyip Erdoğan 2018 (cropped).jpg
Trenutno:
Recep Tayyip Erdoğan

od 28. avgusta 2014
Statusvodja države
vodja vlade
NaslovPredsedniški kompleks
Mandat5 let
Prvi nosilecMustafa Kemal Atatürk
Plača1.056.000 ₺
Spletna stranUradna stran

Trenutni nosilec funkcije je Recep Tayyip Erdoğan, ki je na tej funkciji od 28. avgusta 2014. Od 9. julija 2018 je Erdoğan prvi izvršni predsednik v skladu s predsedniškim sistemom.

PogojiUredi

Predsednik Turčije lahko postane vsak, ki ima visokošolsko izobrazbo in je star najmanj štirideset let. Funkcija ni združljiva s poslansko.[4]

V preteklosti so morali turški predsedniki prekiniti vse morebitne odnose s svojo politično stranko.[5]

VolitveUredi

Po ustavni spremembi iz leta 2007Uredi

V skladu z ustavnimi spremembami, sprejetimi na referendumu leta 2007, predsednika izvoli javnost med kandidati, ki so stari vsaj štirideset let, imajo dokončano visokošolsko izobrazbo in so lahko izvoljeni za člana Velikega državnega zbora.[6] Volitve predsednika se morajo začeti najmanj 30 dni pred iztekom mandata aktualnega predsednika ali 10 dni po izpraznitvi predsedniškega mesta, dokončati pa jih je treba v 30 dneh od začetka volitev.

Pred ustavnimi spremembami iz leta 2007Uredi

Pred ustavnimi spremembami, ki so bile sprejete na referendumu leta 2007, je Veliki državni zbor za predsednika izvolil enega od svojih poslancev.

 
Mustafa Kemal Atatürk, prvi nosilec funkcije

Predsednik je izvoljen za dobo petih let in je upravičen do ene ponovne izvolitve. Izjema je, ko se drugi mandat predsednika konča z odločitvijo parlamenta. V tem primeru je predsednik lahko ponovno izvoljen za tretji mandat.[7] Mandat predsednika se izteče šele, ko novoizvoljeni predsednik nastopi funkcijo. Pred ustavnimi spremembami, sprejetimi na referendumu leta 2007, je bil predsednik izvoljen za en sam sedemletni mandat.

Ob nastopu funkcije predsednik pred Velikim državnim zborom priseže:

Prisegam na svojo čast in celovitost pred velikim turškim narodom, da bom varoval obstoj in neodvisnost države, nedeljivo celovitost države in naroda ter absolutno suverenost države; ostati zvest nadvladi zakona, demokratični in laični republiki ter Atatürkovim načelom in reformam; ne odstopati od ideala, po katerem je vsak upravičen do uživanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin pod pojmom miru in blaginje v družbi, nacionalne solidarnosti in pravičnosti ter zvestobe ustavi.[8]

Prisega se neposredno predvaja na TBMM-TV, ne glede na to, da je to redni delovni dan Velikega državnega zbora .

DolžnostiUredi

  • prvi dan zakonodajnega leta nagovoriti Veliki državni zbor,
  • skliče Veliki državni zbor, da se po potrebi sestane,
  • razglasiti zakone ali vrniti zakone velikemu narodnemu zboru, da jih ponovno preuči,
  • na Ustavno sodišče zaprositi za razveljavitev zakonov ali nekaterih njihovih določb in Poslovnika parlamenta z obrazložitvijo, da so po obliki ali vsebini neustavni,
  • imenovati in razrešiti podpredsednika in ministre
  • imenovati visoke častnike, vključno z načelnikom generalštaba, in s sklepom urediti postopek in načela, ki urejajo njihovo imenovanje,
  • akreditirati veleposlanike in sprejeti tuje veleposlanike, imenovane v Turčiji,
  • ratificirati in razglasiti mednarodne pogodbe,
  • predložiti na referendum zakonodajo o spremembi ustave, ki se ji zdi potrebno,
  • določiti nacionalne varnostne politike in sprejeti potrebne ukrepe,
  • zastopati vrhovnega poveljnika turških oboroženih sil v imenu Velike narodne skupščine in odločati o njegovi uporabi,
  • odpustiti kazni, izrečene osebam zaradi kronične bolezni, invalidnosti ali starosti,
  • razpisati nove volitve za parlament in predsedstvo, po katerih se odpove mandatu, ki ga trenutno opravlja,
  • predložiti predlog proračuna v odobritev Velikemu državnemu zboru (če ni odobren v določenem roku, je veljaven proračun za prejšnje leto, le prilagojen letni obrestni meri),
  • skliče in predseduje Svetu za nacionalno varnost
  • razglasi izredno stanje, če ga odobri Veliki državni zbor (v izrednem stanju predsedniški odlok zahteva odobritev parlamenta),
  • podpisati izvršne odredbe, ki ne smejo urejati temeljnih pravic, vključenih v ustavo, in zadev, za katere je v ustavi določeno, da jih ureja izključno zakon, ali zadev, ki so izrecno urejene z zakonom, izvršna uredba postane nična, če parlament sprejme zakon o isti zadevi. )
  • imenovati člane in predsednika ter naložiti državnemu nadzornemu svetu izvajanje poizvedb, preiskav in inšpekcijskih pregledov,
  • imenovati dvanajst od petnajstih članov ustavnega sodišča, četrtino članov državnega sveta, glavnega državnega tožilca in namestnika glavnega državnega tožilca kasacijskega sodišča, štiri od 13 članov sodniškega sveta in tožilci .

Predsednik opravlja tudi naloge izbora in imenovanja ter druge naloge, določene z ustavo in zakoni.

OdgovornostiUredi

Po ustavni spremembi iz leta 2017Uredi

V skladu z ustavnimi spremembami iz leta 2017 lahko Veliki državni zbor na predlog navadne večine vseh članov vlade začne preiskavo predsednika, podpredsednika ali katerega koli člana vlade.[6] Preiskavo izvede komisija petnajstih članov skupščine, ki bi jih politične stranke predlagale sorazmerno s svojo zastopanostjo v parlamentu. Komisija bi predsedniku parlamenta v dveh mesecih predložila poročilo z izidom preiskave. Če preiskava v tem roku ni končana, se čas delovanja komisije podaljša za en mesec. V desetih dneh po oddaji predsedniku parlamenta, se poročilo razdelili vsem članom skupščine, deset dni po razdelitvi pa se o poročilu razpravlja. Če predlog podpreta dve tretjini poslancev na tajnim glasovanjem se lahko osebi ali osebam, o katerih je potekala preiskava, sodi pred ustavnim sodiščem.

Predsednik, o katerem je bila uvedena preiskava, ne sme razpisati volitev. Predsednik, ki ga sodišče obsodi, je razrešen funkcije.

Določba tega člena se uporablja tudi za kazniva dejanja, za katera naj bi predsednik delal v času svojega mandata.

Pred ustavno spremembo iz leta 2017Uredi

Pred ustavnim referendumom leta 2017 predsednik ni odgovarjal za svoja dejanja in ukaze, razen za obtožbe veleizdaje. Vse predsedniške odloke, razen tistih, za katere je predsednik pooblaščen, da jih sprejme sam, je moral v skladu z določbami ustave in drugih zakonov podpisati premier in resorni minister. Tako so za te odloke odgovarjali premier in zadevni ministri, ne predsednik. Na odločitve in ukaze, ki jih je predsednik podpisal na lastno pobudo, ni mogoče vložiti pritožbe pri nobenem sodnem organu, vključno z ustavnim sodiščem. Edina odgovornost predsednika je bila obtožba zaradi veleizdaje na predlog vsaj ene tretjine skupnega števila poslancev in z odločitvijo najmanj treh četrtin celotnega števila poslancev.

Vršilec dolžnosti predsednikaUredi

Slika:Seal of the Presidency (used on documents).jpg
Uradni pečat predsedstva, uporabljen na dokumentih.

Po ustavnem referendumu 2017Uredi

Po ustavnih spremembah, sprejetih na referendumu 2017, v primeru začasne odsotnosti predsednika zaradi bolezni, potovanja v tujino ali podobnih okoliščin, podpredsednik Turčije opravlja funkcijo vršilca dolžnosti in izvršuje pooblastila predsednika do njegove vrnitve.[6] Če se funkcija predsednika iz kakršnega koli razloga izprazni, bodo predsedniške volitve v petinštiridesetih dneh, medtem pa podpredsednik deluje in izvaja pooblastila predsednika, dokler ni izvoljen naslednji predsednik. Če za splošne volitve ostane eno leto ali manj, bodo parlamentarne volitve izvedene hkrati. Če ostane več kot leto dni, bo novoizvoljeni predsednik še naprej opravljal funkcijo pod aktualnim parlamentom do naslednjih splošnih volitev.

Pred ustavnim referendumom 2017Uredi

Pred ustavnimi spremembami, sprejetimi na referendumu 2017, je funkcijo vršilca dolžnosti opravljal predsednik parlamenta.

SeznamUredi

# Ime Portrait Term of office Politična stranka

Parlamentarni sistem (1923–2018)Uredi

1. Mustafa Kemal Atatürk

(1881–1938)

  29. oktober 1923 1. november 1927 Republikanska ljudska stranka
1. november 1927 4. maj 1931
4. maj 1931 1. marec 1935
1. marec 1935 10. november 1938

(umrl med mandatom)

(-) Abdülhalik Renda(1881–1957)   10. november 1938 11. november 1938 Republikanska ljudska stranka
2. İsmet İnönü

(1884–1973)

  11. november 1938 3. april 1939 Republikanska ljudska stranka
3. april 1939 8. marec 1943
8. marec 1943 5 August 1946
5 August 1946 27. maj 1950
3. Celâl Bayar

(1883–1986)

  27. maj 1950 14. maj 1954 Demokratska stranka
14. maj 1954 1. november 1957
1. november 1957 27. maj 1960
4. Odbor narodne enotnostiVodja: general Cemal Gürsel   27. maj 1960 10. oktober 1961
Cemal Gürsel

(1895–1966)

  10. oktober 1961 2. februar 1966[a] neodvisen
(-) İbrahim Şevki Atasagun

(1899–1984)

  2. februar 1966 28. marec 1966 neodvisen
5. Cevdet Sunay

(1899–1982)

  28. marec 1966 28. marec 1973 neodvisen
(-) Tekin Arıburun

(1903–1993)

  28. marec 1973 6. april 1973 Adalet Partisi
6. Fahri Korutürk

(1903–1987)

  6. april 1973 6. april 1980 neodvisen
(-) İhsan Sabri Çağlayangil

(1908–1993)

  6. april 1980 12. september 1980[b] Adalet Partisi
7. Svet nacionalne varnostiChairman: General Kenan Evren   12. september 1980 9. november 1982 Martial law (sıkıyönetim)

by Turkish Armed Forces

Kenan Evren

(1917–2015)

  9. november 1982 9. november 1989 neodvisen
8. Turgut Özal

(1927–1993)

  9. november 1989 umrl med mandatom Domovinska stranka
(-) Hüsamettin Cindoruk

(born 1933)

  17. april 1993 16. maj 1993 Doğru Yol Partisi
9. Süleyman Demirel

(1924–2015)

  16. maj 1993 16. maj 2000 Doğru Yol Partisi
10. Ahmet Necdet Sezer

(1941- )

  16. maj 2000 28. avgust 2007 neodvisen
11. Abdullah Gül

(1950- )

  28. avgust 2007 28. avgust 2014 Stranka pravice in razvoja
12. Recep Tayyip Erdoğan

(1954- )

  28. avgust 2014 9. julij 2018 Stranka pravice in razvoja

Predsedniški sistem (2018– )Uredi

12. Recep Tayyip Erdoğan

(1954- )

  9. julij 2018 danes Stranka pravice in razvoja

Živi nekdanji predsednikiUredi

Glej tudiUredi

OpombeUredi

  1. Odstranjen s položaja zaradi slabega zdravja.
  2. Odstavljen v državnem uradu leta 1980.

SkliciUredi

  1. "reisicumhur". Nedir Ne Demek. Pridobljeno dne 2020-04-04.
  2. "Sözlük". Türk Dil Kurumu – Dilimiz Kimliğimizdir (turščina). 2008-03-25. Pridobljeno dne 2020-04-04.
  3. "Turkey: End Prosecutions For 'Insulting President'". Human Rights Watch (angleščina). 2018-10-17. Pridobljeno dne 2020-12-22.
  4. "Turkey's Constitution of 1982 with Amendments through 2017" (PDF). Constitute Project. str. 43. Pridobljeno dne 23 January 2020.
  5. Shaheen, Kareem (2017-05-02). "Erdoğan rejoins Turkey's ruling party in wake of referendum on new powers". The Guardian (angleščina). ISSN 0261-3077. Pridobljeno dne 2017-05-03.
  6. 6,0 6,1 6,2 "Grand National Assembly of Turkey" (PDF). tbmmgov.tr. 2018.
  7. KABOĞLU, İBRAHİM Ö. "Bir kimse en fazla iki defa cumhurbaşkanı seçilebilir". birgun.net (turščina). Pridobljeno dne 3 November 2019.
  8. "Constitution" (PDF). global.tbmm.gov.tr. Pridobljeno dne 2020-04-04.

Zunanje povezaveUredi