Wikipedija

Predsednik Republike Hrvaške

Predsednik Republike Hrvaške (hrvaško Predsjednik Republike Hrvatske) je državni poglavar Republike Hrvaške. Predsednikov mandat traja pet let in je lahko izvoljen največ dvakrat.

Predsednik
Hrvaške
RezidencaPredsedniški dvor
Mandat5 let
Začetek delovanja22. december 1990
Prvi nosilecFranjo Tuđman
Plača24.376 HRK (3.507 $) mesečno
292.512 HRK (42.090 $) letno
Spletna stranpredsjednik.hr

Uradna rezidenca predsednika Republike oziroma Urad predsednika Republike se nahaja v Zagrebu, na Pantovčaku, imenovana Predsedniški dvori (zgrajena v času SFRJ pod imenom Vila Zagorje).

Zgodovina uredi

Socialistično republiko Hrvaško v SFR Jugoslaviji je vodila skupina funkcionarjev komunistične partije, ki je ustanovila kolektivno predsedstvo s predsednikom predsedstva na čelu. Prve demokratične volitve leta 1990 niso neposredno izvolile članov predsedstva. Parlament je bil zadolžen za zapolnitev teh položajev kot v socialističnem obdobju. Na volitvah je zmagala HDZ, njen vodja Tuđman pa je predsedniško funkcijo prevzel 30. maja 1990. Hrvaški sabor je 25. julija istega leta sprejel več ustavnih sprememb, vključno z amandmajem LXXI, ki je ustanovil položaj predsednika in podpredsednikov. Božična ustava, sprejeta 22. decembra 1990, je določila polpredsedniški sistem in zahtevala predsedniške volitve.[1]

Tuđman je na predsedniških volitvah zmagal leta 1992, slovesna inavguracija je potekala 12. avgusta 1992. Leta 1997 je bil ponovno izvoljen, istega leta pa je bila spremenjena tudi ustava Hrvaške.[1] Po njegovi smrti leta 1999 je bila ustava spremenjena in večina predsedniških pooblastil je bila prenesena na parlament in vlado, kar je na Hrvaškem ustvarilo parlamentarni sistem.[2] Stipe Mesić je leta bil na mesto predsednika izvoljen dvakrat; leta 2000 in 2005. Ivo Josipović, kandidat SDP, je zmagal na predsedniških volitvah v letih 2009–2010.[3] Kolinda Grabar-Kitarović je zmagala na volitvah 2014–15 in postala prva predsednica.[4]

Inavguracije uredi

Predsednik Datum Note
Franjo Tuđman 12. avgust 1992 1. mandat[5]
12. avgust 1997 2. mandat
Stjepan Mesić 19. februar 2000 1. mandat[6]
19. februar 2005 2. mandat[7]
Ivo Josipović 19. februar 2010 1. mandat[8]
Kolinda Grabar-Kitarović 19. februar 2015 1. mandat
Zoran Milanović 19. februar 2020 1. mandat

Urad predsednika uredi

 
Tapiserija s predsedniškim grbom

Urad predsednika republike (hrvaško Ured predsjednika Republike) je sestavljen iz osebja predsednika Hrvaške in pomožnega osebja, ki poroča predsedniku. Od maja 2008 je bilo v uradu zaposlenih 170 uslužbencev, najvišja stopnja osebja pa je bila določena z Uredbo o notranji organizaciji urada predsednika Hrvaške, in sicer na 191.[9] V vladnem proračunu za leto 2009 je bilo uradu dodeljenih 54 milijonov kun (približno 7,3 milijona evrov).[10] Neto mesečna plača predsednika je 23.500 kun (približno 3.170 evrov).[11][12]

Kabinet predsednika je ustanovil Franjo Tuđman z uredbo predsednika 19. januarja 1991.[13] Kabinet vodi vodja kabineta (hrvaško: predstojnik ureda), ki ga imenuje predsednik. Predsedniki razglašajo podzakonske akte, ki urejajo sestavo urada.[14] Urad zaposluje svetovalce predsednika in vključuje osem oddelkov, štiri svete, komisijo za pomilostitev ter dve komisiji za odlikovanja in podelitve nagrad.[15]

Imuniteta in obtožba uredi

Predsednik Hrvaške uživa imuniteto - predsednika ni dovoljeno aretirati niti zoper predsednika ni mogoče začeti nobenega kazenskega postopka brez predhodnega soglasja ustavnega sodišča. Edini primer, v katerem imuniteta ne velja, je, če je bil predsednik ujet pri storitvi kaznivega dejanja, za katerega je zagrožena kazen zapora več kot pet let. V takem primeru mora državni organ, ki je pridržal predsednika, o tem nemudoma obvestiti predsednika ustavnega sodišča.[16]

Predsednik Hrvaške je lahko obtožen za vsako kršitev ustave, storjeno pri opravljanju dolžnosti. Postopek obtožbe lahko začne hrvaški parlament z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev parlamenta. O obtožbi predsednika nato odloči ustavno sodišče z dvotretjinsko večino glasov vseh svojih sodnikov. Če ustavno sodišče obtoži predsednika, predsedniku preneha mandat.[17]

Po predsedovanju uredi

Nekdanji predsedniki Republike Hrvaške so upravičeni do urada in dveh uslužbencev, ki jih plača država. Poleg tega so nekdanjim predsednikom dodeljeni voznik, službeni avto in telesni stražarji. Hrvaška vlada mora te ugodnosti zagotoviti na 30 dni po izteku mandata, na predsednikovo osebno zahtevo.[18] Urad nekdanjega predsednika Stjepana Mesića se nahaja v Grškovićevi ulici v Zagrebu. Urad zaposluje svetovalca za odnose z javnostmi in zunanjepolitičnega svetovalca.[19] Urad je bil ustanovljen leta 2010 in je imel letni proračun 1,3 milijona kun (približno 175.000 €). Po besedah ​​Mesića, bo njegova nov urad na voljo hrvaškim podjetjem, da jim bo pomagal razširiti trg.[20] Od ustanovitve urada nekdanji predsednik Mesić sprejema tudi tuje diplomate in obiske v tujini, kjer se srečuje z uradniki in občasno predava.[21][22]

Pravice nekdanjih predsednikov opredeljuje parlamentarni zakon, sprejet leta 2004, v prvem mandatu Stjepana Mesića.[23] Pred sprejetjem tega zakona je ustava določala, da nekdanji predsedniki postanejo dosmrtno člani zbornic hrvaškega parlamenta, razen če predsednik ne zahteva drugače.[24] Tega v praksi nikoli niso izvajali, saj je Franjo Tuđman umrl na položaju, županijska zbornica pa je bila ukinjena pred koncem prvega Mesićevega mandata.[25]

Seznam predsednikov uredi

# Slika Ime Rojen, umrl Predsedovanje Stranka Opombe
Začetek Konec
1.
 
 Franjo Tuđman 14. maj 1922, Veliko Trgovišće
10. december 1999, Zagreb 		22. december 1990 10. december 1999 HDZ umrl na dolžnosti
Predsednik predsedstva SR Hrvaške
2.
 
 Stjepan Mesić 24. december 1934, Orahovica 18. februar 2000 18. februar 2005 HNS 1. mandat
18. februar 2005 18. februar 2010 2. mandat
Prvi predsednik vlade Republike Hrvaške, predsednik predsedstva Jugoslavije ter nekdanji predsednik Sabora.
3.
 
 Ivo Josipović 28. avgust 1957, Zagreb 18. februar 2010 18. februar 2015 SDP 1. mandat
Skladatelj in nekdanji poslanec Sabora.
4.
 
 Kolinda Grabar-Kitarović[26] 29. april 1968, Rijeka 18. februar 2015 18. februar 2020 HDZ 1. mandat
Nekdanja hrvaška ministrica za zunanje zadeve, ministrica za evropske zadeve ter veleposlanica Republike Hrvaške v Washingtonu (ZDA)
5.
 
 Zoran Milanović[27] 30. oktober 1966, Zagreb 19. februar 2020 SDP 1. mandat
Nekdanji predsednik vlade Republike Hrvaške.

Živeči nekdanji predsedniki uredi

Časovnica uredi

Zoran MilanovićKolinda Grabar-KitarovićIvo JosipovićStjepan MesićFranjo Tuđman

Predsedniška palača uredi

Predsedniška palača (hrvaško: Predsjednički dvori) ali Pantovčak v Zagrebu je uradno delovno mesto predsednika. Predsednik dejansko ne živi v stavbi, saj se uporablja kot urad predsednika Hrvaške in ne kot rezidenca. Posestvo obsega 3.700 kvadratnih metrov. Kot uradna rezidenca je služila, ko se je tja po bombardiranju Banskih dvorov oktobra 1991 preselil takratni predsednik Franjo Tuđman. Poleg prvotne zgradbe je bil leta 1993 zgrajen 3.500 kvadratnih metrov velik prizidek, pomožna zgradba s pisarniškimi varnostnimi službami in zaklonišče pred bombnimi napadi. Stavbo, prej znano kot Vila Zagorje ali Titova vila, so zasnovali arhitekti Vjenceslav Richter in Kazimir Ostrogović, dokončali pa so jo leta 1964 za nekdanjega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita.[28][29]

  •  

    Preddverje predsedniške palače

  •  

    Častna garda pred palačo

  •  

    Severni salon v palači

  •  

    Uvoz na poslopje Pantovčaka

Glej tudi: uredi

Sklici uredi

  1. ↑ 1,0 1,1 Veronika Rešković (17. junij 2010). »Arlović: Bilo bi dobro da ovaj Ustav izdrži dulje, ali me strah da ipak neće« [Arlović: It would be good if this constitution lasts, but I fear i will not] (v hrvaščini). Jutarnji list. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. decembra 2019. Pridobljeno 19. novembra 2011.
  2. ↑ »Croatia country profile«. BBC News. 20. julij 2011. Pridobljeno 14. oktobra 2011.
  3. ↑ »Arhiva izbora« [Elections Archive] (v hrvaščini). State Election Commission. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. oktobra 2011. Pridobljeno 13. novembra 2011.
  4. ↑ »Grabar-Kitarovic elected Croatia's first woman president«. BBC News. 12. januar 2015.
  5. ↑ »Odluka Su-141 /1992« [Decision Su-141 /1992] (PDF) (v hrvaščini). State Electoral Commission. 11. avgust 1992. Pridobljeno 19. novembra 2011.
  6. ↑ Božica Babić (10. februar 2000). »Marina Matulović-Dropulić ne da Mesiću palaču Dverce« [Marina Matulović-Dropulić Withholds Dverce Palace from Mesić]. Slobodna Dalmacija (v hrvaščini). Pridobljeno 19. novembra 2011.
  7. ↑ »Danas inauguracija predsjednika Republike S. Mesića« [President of the Republic S. Mesić to be inaugurated today] (v hrvaščini). index.hr. 18. februar 2005. Pridobljeno 19. novembra 2011.
  8. ↑ »Ivo Josipović prisegnuo za novoga hrvatskog predsjednika« [Ivo Josipović Takes Oath of Office as the New President of Croatia]. Večernji list (v hrvaščini). 18. februar 2010. Pridobljeno 18. novembra 2011.
  9. ↑ »Plan prijama u državnu službu u Ured predsjednika Republike Hrvatske za 2008. godinu« [Civil Service Hiring Plan for the Office of the President of the Republic of Croatia for Year 2008]. Narodne Novine (v hrvaščini). 5. maj 2008. Pridobljeno 19. novembra 2011.
  10. ↑ Vanja Nezirović (25. avgust 2009). »'Ne dolazi u obzir da se odreknemo Pantovčaka'« [Giving up Pantovčak is out of the question]. Jutarnji list (v hrvaščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. decembra 2013. Pridobljeno 19. novembra 2011.
  11. ↑ Dražen Boroš (10. september 2010). »S mjesečnom plaćom od 20 tisuća kuna "brinu" za socijalnu pravdu« ["Care" for social justice with 20 thousand kuna monthly salary]. Glas Slavonije (v hrvaščini). Pridobljeno 20. novembra 2011.
  12. ↑ »Imovinske kartice:Josipovićev predstojnik Ureda ima plaću kao ministar« [Property declarations:Josipović Chief of Staff is paid as a minister] (v hrvaščini). index.hr. 2. april 2010. Pridobljeno 20. novembra 2011.
  13. ↑ »Odluka o osnivanju Ureda Predsjednika Republike« [Decision on Establishment of the Office of the President of the Republic]. Narodne novine (v hrvaščini). 11. februar 1991. Pridobljeno 19. novembra 2011.
  14. ↑ Silvana Perica (12. maj 2010). »Ustavni sud: Sabor mora donijeti zakon o Uredu predsjednika« [Constitutional court: The Sabor Must Enact the Office of the President Act]. Večernji list. Pridobljeno 19. novembra 2011.
  15. ↑ »Office of the President«. Office of the President of Croatia. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. julija 2016. Pridobljeno 19. novembra 2011.
  16. ↑ »Ustav Republike Hrvatske« [Constitution of the Republic of Croatia]. Narodne Novine (v hrvaščini). 9. julij 2010. Pridobljeno 11. oktobra 2011.
  17. ↑ »Ustav Republike Hrvatske« [Constitution of the Republic of Croatia]. Narodne Novine (v hrvaščini). 9. julij 2010. Pridobljeno 11. oktobra 2011.
  18. ↑ »Zakon o posebnim pravima predsjednika Republike Hrvatske po prestanku obnašanja dužnosti« [Act on special rights of the President of the Republic of Croatia after leaving of the office] (v hrvaščini). Narodne Novine. 28. julij 2004. Pridobljeno 8. decembra 2011.
  19. ↑ »Herak je 'teoretski' savjetnik bivšeg predsjednika« [Herak is a 'theoretical' advisor of the former president] (v hrvaščini). t-portal. 31. avgust 2008. Pridobljeno 8. decembra 2011.
  20. ↑ Sina Karli; Zrinka Ferina (2. marec 2010). »Novi početak bivšeg predsjednika« [New beginning for the former president] (v hrvaščini). Nacional (weekly). Arhivirano iz spletišča dne 5. marca 2010. Pridobljeno 8. decembra 2011.
  21. ↑ »Zagreb 06.07.2011«. Office of the former president Stjepan Mesić. 25. julij 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. julija 2012. Pridobljeno 8. decembra 2011.
  22. ↑ »Kosovo 21.07.2011«. Office of the former president Stjepan Mesić. 25. julij 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. julija 2012. Pridobljeno 8. decembra 2011.
  23. ↑ »Zakon o posebnim pravima predsjednika Republike Hrvatske po prestanku obnašanja dužnosti« [Act on special rights of the President of the Republic of Croatia after leaving of the office] (v hrvaščini). Narodne Novine. 28. julij 2004. Pridobljeno 8. decembra 2011.
  24. ↑ »Ustav Republike Hrvatske« [Constitution of the Republic of Croatia] (v hrvaščini). Narodne Novine. 22. december 1990. Pridobljeno 8. decembra 2011.
  25. ↑ Marijan Lipovac (6. september 2011). »Hoće li Mesić zbog svojih ekshibicija ostati bez ureda?« [Will Mesić lose office over his stunts?] (v hrvaščini). Vjesnik. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. junija 2012. Pridobljeno 8. decembra 2011.
  26. ↑ »Ured Predsjednice RH«. Ured Predsjednice RH (v hrvaščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. oktobra 2019. Pridobljeno 2. novembra 2019.
  27. ↑ www.rtvslo.si https://www.rtvslo.si/svet/evropa/zoran-milanovic-novi-predsednik-hrvaske/510796. Pridobljeno 5. januarja 2020. {{navedi splet}}: Manjkajoč ali prazen |title= (pomoč)
  28. ↑ Vanja Nezirović (25. avgust 2009). »'Ne dolazi u obzir da se odreknemo Pantovčaka'« [Giving up Pantovčak is out of the question]. Jutarnji list (v hrvaščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. decembra 2013. Pridobljeno 19. novembra 2011.
  29. ↑ Nina Ožegović (23. oktober 2002). »Vjenceslav Richter – slikarska retrospektiva avangardnog arhitekta« [Vjenceslav Richter – A Painter's Retrospective of an Avant-garde Architect] (v hrvaščini). Nacional. Arhivirano iz spletišča dne 31. januarja 2011. Pridobljeno 19. novembra 2011.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predsednik_Republike_Hrvaške&oldid=6093633«