Predsednik Grčije
Predsednik Grčije ali predsednik Helenske republike (grško Πρόεδρος της Ελληνικής Δημοκρατίας) je vodja države Grčije. Izvoli ga grški parlament; funkcija je bila od ustavne reforme leta 1986 predvsem ceremonialna. Predsedniško mesto je bilo uradno ustanovljeno z grško ustavo leta 1975, vendar ima predhodnika v Drugi helenski republiki 1924–1935 in grški hunti 1973–1974, ki je veljala pred prehodom na sedanjo tretjo helensko republiko. Od leta 2020 je predsednica države Katerina Sakellaropoulou.[2]
| Predsednik Grčije | |
|---|---|
| Πρόεδρος της Ελληνικής Δημοκρατίας | |
 | |
| Rezidenca | Atene |
| Predlagatelj | predsednik vlade |
| Mandat | 5 let z možnostjo ene ponovitve |
| Začetek delovanja | 18. december 1974 |
| Plača | 138.732 € letno[1] |
| Spletna stran | www.presidency.gr |
.jpg)
PristojnostiUredi
Predsednik je nominalni vrhovni poveljnik grških oboroženih sil in je v državi prvi človek po hierarhiji. Čeprav je grška ustava iz leta 1974 predsedstvu podelila precejšnja pooblastila na papirju, so v praksi imeli predsedniki predvsem ceremonialno vlogo; predsednika grške vlade je vodja izvršne veje oblasti - grške vlade in vodilna politična osebnost države. Vloga predsednika je bila formalno usklajena s prakso z ustavnim amandmajem iz leta 1986, ki mu je zmanjšal uradne pristojnosti.
VolitveUredi
V skladu z 32. členom grške ustave grški parlament predsednika izvoli na posebnem zasedanju najmanj mesec dni pred iztekom mandata, in sicer za dobo petih let Glasovanje poteka v dveh fazah, vsaka največ tri glasovnice, ločene največ pet dni.[3]
Prvem in drugem glasovanju je za potrditev potrebnih vsaj 200 od 300 glasov v parlamentu, zahtevan nivo na tretjem glasovanju pade na 180 glasov. Za četrto glasovanje je potrebna navadna večina, t. j. 151 glasov. Nato se na petem in zadnjem glasovanju potegujeta kandidata z največ glasovi, o zmagovalcu odloča relativna večina.[3]
PrisegaUredi
Pred uradnim nastopom funkcije mora predsednik v skladu z drugim odstavkom 33. člena grške ustave priseči pred parlamentom.
Uradna rezidencaUredi
Uradna rezidenca grškega predsednika je predsedniški dvorec, nekdaj Nova kraljeva palača, v osrednjih Atenah.
Seznam predsednikovUredi
Za predsednike vseh republik glej: Seznam predsednikov Grčije
| Predsedniki Tretje helenske republike (1974- ) | ||||
|---|---|---|---|---|
| # | Predsednik | Rojen-Umrl | Mandat | |
| (-) | General Phaedon Gizikis | 1917-1999 | 24. julij 1974 - 18. december 1974 | |
| 1. | Michail Stasinopoulos | 1903-2002 | 18. december 1974 - 19. junij 1975 | |
| 2. | 
|
Constantine Tsatsos | 1899-1987 | 19. junij 1975 - 15. maj 1980 |
| 3. | .jpg)
|
Constantine Karamanlis | 1907-1998 | 15. maj 1980 - 10. marec 1985 |
| (-) | 
|
Ioannis Alevras | 1912-1995 | 10. marec 1985 - 30. marec 1985 |
| 4. | _cropped.jpg)
|
Christos Sartzetakis | 1929- | 30. marec 1985 - 4. maj 1990 |
| (3.) |
|
Constantine Karamanlis | 1907-1998 | 4. maj 1990 - 10. marec 1995 |
| 5. | 
|
Kostis Stephanopoulos | 1926- | 10. marec 1995 - 12. marec 2005 |
| 6. | 
|
Karolos Papoulias | 1929-2021 | 12. marec 2005 - 13. marec 2010 |
| 7. | 
|
Prokopis Pavlopoulos | 1950- | 13. marec 2010 - 13. marec 2020 |
| 8. | .jpg)
|
Katerina Sakellaropoulou | 1956- | 14. marec 2020 - danes |
Živi nekdanji predsednikiUredi
Christos Sartzetakis
(1985–1990)
6. april 1929
Prokopis Pavlopoulos
(2015–2020)
10. julij 1950
_cropped.jpg)
SkliciUredi
- ↑ Κούρεμα 50% στο μισθό του Προέδρου της Δημοκρατίας (grščina). protothema.gr. 14 September 2012.
- ↑ "Κατερίνα Σακελλαροπούλου: Πρόεδρος της Δημοκρατίας με 261 ψήφους". NewsIT. 22 January 2020.
- ↑ 3,0 3,1 "President: Election of the President". Presidency of the Hellenic Republic. Pridobljeno dne 17 February 2015.