Predsednik Grčije

 Predsednik Grčije ali predsednik Helenske republike (grško Πρόεδρος της Ελληνικής Δημοκρατίας) je vodja države Grčije. Izvoli ga grški parlament; funkcija je bila od ustavne reforme leta 1986 predvsem ceremonialna. Predsedniško mesto je bilo uradno ustanovljeno z grško ustavo leta 1975, vendar ima predhodnika v Drugi helenski republiki 1924–1935 in grški hunti 1973–1974, ki je veljala pred prehodom na sedanjo tretjo helensko republiko. Od leta 2020 je predsednica države Katerina Sakelaropulu.[2]

Predsednik Grčije
Πρόεδρος της Ελληνικής Δημοκρατίας
Flag of Greece.svg
Katerina Sakellaropoulou (head shot).jpg
Trenutno:
Katerina Sakelaropulu

od 13. marca 2020
RezidencaAtene
Predlagateljpredsednik vlade
Mandat5 let
z možnostjo ene ponovitve
Začetek delovanja18. december 1974
Plača138.732 € letno[1]
Spletna stranwww.presidency.gr

PristojnostiUredi

Predsednik je nominalni vrhovni poveljnik grških oboroženih sil in je v državi prvi človek po hierarhiji. Čeprav je grška ustava iz leta 1974 predsedstvu podelila precejšnja pooblastila na papirju, so v praksi imeli predsedniki predvsem ceremonialno vlogo; predsednika grške vlade je vodja izvršne veje oblasti – grške vlade in vodilna politična osebnost države. Vloga predsednika je bila formalno usklajena s prakso z ustavnim amandmajem iz leta 1986, ki mu je zmanjšal uradne pristojnosti.

VolitveUredi

V skladu z 32. členom grške ustave grški parlament predsednika izvoli na posebnem zasedanju najmanj mesec dni pred iztekom mandata, in sicer za dobo petih let Glasovanje poteka v dveh fazah, vsaka največ tri glasovnice, ločene največ pet dni.[3]

Prvem in drugem glasovanju je za potrditev potrebnih vsaj 200 od 300 glasov v parlamentu, zahtevan nivo na tretjem glasovanju pade na 180 glasov. Za četrto glasovanje je potrebna navadna večina, t. j. 151 glasov. Nato se na petem in zadnjem glasovanju potegujeta kandidata z največ glasovi, o zmagovalcu odloča relativna večina.[3]

PrisegaUredi

Pred uradnim nastopom funkcije mora predsednik v skladu z drugim odstavkom 33. člena grške ustave priseči pred parlamentom.

Uradna rezidencaUredi

 
Predsedniški dvorec v Atenah

Uradna rezidenca grškega predsednika je predsedniški dvorec, nekdaj Nova kraljeva palača, v osrednjih Atenah.

Seznam predsednikovUredi

Za predsednike vseh republik glej: Seznam predsednikov Grčije

Predsedniki Tretje helenske republike (1974–)
# Predsednik Rojen–Umrl Mandat
(-) General Fedon Gizikis 19171999 24. julij 197418. december 1974
1. Mihail Stasinopulos 19032002 18. december 197419. junij 1975
2.   Konstantinos Cacos 18991987 19. junij 197515. maj 1980
3.   Konstantinos Karamanlis 19071998 15. maj 198010. marec 1985
(-)   Joanis Alevras 19121995 10. marec 198530. marec 1985
4.   Hristos Sardzetakis 19292022 30. marec 19854. maj 1990
(3.)   Konstantinos Karamanlis 19071998 4. maj 199010. marec 1995
5.   Kostis Stefanopulos 19262016 10. marec 199512. marec 2005
6.   Karolos Papulias 19292021 12. marec 200513. marec 2010
7.   Prokopis Pavlopulos 1950 13. marec 201013. marec 2020
8.   Katerina Sakelaropulu 1956 14. marec 2020–danes

SkliciUredi

  1. Κούρεμα 50% στο μισθό του Προέδρου της Δημοκρατίας (grščina). protothema.gr. 14 September 2012.
  2. "Κατερίνα Σακελλαροπούλου: Πρόεδρος της Δημοκρατίας με 261 ψήφους". NewsIT. 22 January 2020.
  3. 3,0 3,1 "President: Election of the President". Presidency of the Hellenic Republic. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2015-04-12. Pridobljeno dne 17 February 2015.

Glej tudiUredi