Predsednik Grčije
Predsednik Grčije ali predsednik Helenske republike (grško Πρόεδρος της Ελληνικής Δημοκρατίας) je vodja države Grčije. Izvoli ga grški parlament; funkcija je bila od ustavne reforme leta 1986 predvsem ceremonialna. Predsedniško mesto je bilo uradno ustanovljeno z grško ustavo leta 1975, vendar ima predhodnika v Drugi helenski republiki 1924–1935 in grški hunti 1973–1974, ki je veljala pred prehodom na sedanjo tretjo helensko republiko. Od leta 2020 je predsednica države Katerina Sakelaropulu.[2]
Predsednik Grčije | |
---|---|
Πρόεδρος της Ελληνικής Δημοκρατίας | |
![]() | |
Rezidenca | Atene |
Predlagatelj | predsednik vlade |
Mandat | 5 let z možnostjo ene ponovitve |
Začetek delovanja | 18. december 1974 |
Plača | 138.732 € letno[1] |
Spletna stran | www.presidency.gr |
PristojnostiUredi
Predsednik je nominalni vrhovni poveljnik grških oboroženih sil in je v državi prvi človek po hierarhiji. Čeprav je grška ustava iz leta 1974 predsedstvu podelila precejšnja pooblastila na papirju, so v praksi imeli predsedniki predvsem ceremonialno vlogo; predsednika grške vlade je vodja izvršne veje oblasti – grške vlade in vodilna politična osebnost države. Vloga predsednika je bila formalno usklajena s prakso z ustavnim amandmajem iz leta 1986, ki mu je zmanjšal uradne pristojnosti.
VolitveUredi
V skladu z 32. členom grške ustave grški parlament predsednika izvoli na posebnem zasedanju najmanj mesec dni pred iztekom mandata, in sicer za dobo petih let Glasovanje poteka v dveh fazah, vsaka največ tri glasovnice, ločene največ pet dni.[3]
Prvem in drugem glasovanju je za potrditev potrebnih vsaj 200 od 300 glasov v parlamentu, zahtevan nivo na tretjem glasovanju pade na 180 glasov. Za četrto glasovanje je potrebna navadna večina, t. j. 151 glasov. Nato se na petem in zadnjem glasovanju potegujeta kandidata z največ glasovi, o zmagovalcu odloča relativna večina.[3]
PrisegaUredi
Pred uradnim nastopom funkcije mora predsednik v skladu z drugim odstavkom 33. člena grške ustave priseči pred parlamentom.
Uradna rezidencaUredi
Uradna rezidenca grškega predsednika je predsedniški dvorec, nekdaj Nova kraljeva palača, v osrednjih Atenah.
Seznam predsednikovUredi
Za predsednike vseh republik glej: Seznam predsednikov Grčije
Predsedniki Tretje helenske republike (1974–) | ||||
---|---|---|---|---|
# | Predsednik | Rojen–Umrl | Mandat | |
(-) | General Fedon Gizikis | 1917–1999 | 24. julij 1974–18. december 1974 | |
1. | Mihail Stasinopulos | 1903–2002 | 18. december 1974–19. junij 1975 | |
2. | Konstantinos Cacos | 1899–1987 | 19. junij 1975–15. maj 1980 | |
3. | Konstantinos Karamanlis | 1907–1998 | 15. maj 1980–10. marec 1985 | |
(-) | Joanis Alevras | 1912–1995 | 10. marec 1985–30. marec 1985 | |
4. | Hristos Sardzetakis | 1929–2022 | 30. marec 1985–4. maj 1990 | |
(3.) | Konstantinos Karamanlis | 1907–1998 | 4. maj 1990–10. marec 1995 | |
5. | Kostis Stefanopulos | 1926–2016 | 10. marec 1995–12. marec 2005 | |
6. | Karolos Papulias | 1929–2021 | 12. marec 2005–13. marec 2010 | |
7. | Prokopis Pavlopulos | 1950– | 13. marec 2010–13. marec 2020 | |
8. | Katerina Sakelaropulu | 1956– | 14. marec 2020–danes |
SkliciUredi
- ↑ Κούρεμα 50% στο μισθό του Προέδρου της Δημοκρατίας (grščina). protothema.gr. 14 September 2012.
- ↑ "Κατερίνα Σακελλαροπούλου: Πρόεδρος της Δημοκρατίας με 261 ψήφους". NewsIT. 22 January 2020.
- ↑ 3,0 3,1 "President: Election of the President". Presidency of the Hellenic Republic. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2015-04-12. Pridobljeno dne 17 February 2015.