Prednja skena (scaenae frons) je bila razkošno stalno okrašeno arhitekturno ozadje (kulisa) rimske gledališke scene. Običajno so bili na odru trije vhodi (Palmira jih ima pet), vključno z velikim glavnim vhodom, kraljevska vrata (porta regia). Oblika je morda bila podobna pročeljem imperialnih palač[1]. Prednja skena je bila pogosto dvo- in včasih trinadstropna ter je bila osrednjega pomena za gledališki vidni učinek tega, kar so videli rimski gledalci v vsakem trenutku. Balkoni so bili podprti z razkošnimi stebri, običajno v korintskem slogu, v nišah so bili pogosto številni kipi[2].

Prednja skena v rimskem gledališču v Palmiri pred uničenjem sil ISIS
Pogled na rimsko gledališče: 1) prednja skena 2) vrata za skeno 3) oder 4) proskenij 5) orkestra 6) sedeži (cavea) 7) glavni vhod 8) stranski vhod, izhod (vomitorij), rimsko gledališče v Bosri v Siriji

Manjša gledališča so lahko imela stalno streho, ki je pokrivala celotno gledališče, večja pa senčila nad celotnim ali delom gledališča, morda podprta s stebri, ki so se dvigali nad njimi, za kar je nekaj dokazov.[3]

Na to obliko je vplivalo grško gledališče, ki je imelo enako, vendar preprostejšo skeno (skena pomeni šotor, ki prikazuje njegovo prvotno naravo) zgradbo. Skozi skeno se je prišlo do odra ali prostora pred skeno, do proskenija. V helenističnem obdobju je skena postala bolj razvejana, morda s stebri, in je imela poslikano sceno.

Rimska prednja skena se je uporabljala tudi kot zaodrje in za garderobo. Ni bilo več poslikanih scen na grški način, temveč so se zanašali na izdelano stalno arhitekturno okrasje. To je doseglo tudi baročni učinek, ki ga vidimo tudi v velikih nimfejih in na pročeljih knjižnic, pogosto z valovitim pročeljem. Vsa pomembna gledališča so iz cesarskega obdobja; gledališče v Pompejih v Rimu, dokončano leta 55 pr. n. št., je bilo prvo kamnito gledališče v Rimu, verjetno pa je sprožilo slog.

Napis na ogredju nad spodnjimi stebri je pogosto omenjal cesarja in druge, ki so pomagali pri financiranju gradnje. Posebnost, ki jo pogosto najdemo v zahodnem cesarstvu, a manj na grško govorečih območjih, je bila vrsta krivuljastih vdolbin pred sprednjo stranjo scene kot v Sabrati in Leptis Magni.[4]

Pokrito renesančno Olimpijsko gledališče v Vicenzi v severni Italiji (1580–1585, zasnoval ga je Andrea Palladio), ima v celoti okrašeno skeno in daje dober splošen vtis o tem, kako naj bi bilo videti rimsko gledališče v svojem izvirnem stanju s štukaturo nad lesenim ogrodjem. Gledališče je tudi znano po iluzionistični pokrajini, ki jo je zasnoval Vincenzo Scamozzi zadaj za prednjo skeno. Daje videz dolgih ulic, ki se oddaljujejo proti obzorju; ni jasno, koliko to kaže starodavni način. Leta 1585 je bi bilo narejeno kot začasno, vendar ostaja v odličnem stanju.

Ohranjena gledališča uredi

Nekatera dobro ohranjena (večinoma nekoliko obnovljena ali restavrirana) gledališča so:

Mesto
(rimsko ime)
Mesto
(sodobno ime)
Država Koordinate Opomba
sklici
Fotografija
Sabrata Sabrata Libija 32°48′19″N 12°29′07″E / 32.805371°N 12.485165°E / 32.805371; 12.485165 (Theatre at Sabratha) obnovljeno gledališče v Sabrati pred 2. svetovno vojno, zdaj "najlepše ohranjena prednja skena"[5]  
Emerita Augusta Mérida Španija 38°54′55″N 6°20′19″W / 38.915346°N 6.338643°W / 38.915346; -6.338643 (Theatre at Emerita Augusta) gledališče Emerita Augusta  
Palmira Sirija 34°33′03″N 38°16′08″E / 34.550768°N 38.268761°E / 34.550768; 38.268761 (Theatre at Palmyra) rimsko gledališče v Palmiri  
Gerasa 1 Džeraš Jordanija 32°16′36″N 35°53′21″E / 32.276789°N 35.889155°E / 32.276789; 35.889155 (South Theatre at Gerasa) južno gledališče pri Džerašu  
Gerasa 2 Džeraš Jordanija 32°16′57″N 35°53′32″E / 32.282604°N 35.892341°E / 32.282604; 35.892341 (North Theatre at Gerasa) severno gledališče pri Džerašu  
Filipopolis Plovdiv Bolgarija 42°08′48″N 24°45′03″E / 42.14678°N 24.75094°E / 42.14678; 24.75094 (Theatre at Philippopolis) rimsko gledališče v Plovdivu  
Bostra Bosra Sirija 32°31′04″N 36°28′53″E / 32.517650°N 36.481426°E / 32.517650; 36.481426 (Theatre at Bostra) rimsko gledališče v Bosri, glej tudi sliko zgoraj  
Leptis Magna Homs Libija 32°38′18″N 14°17′26″E / 32.638399°N 14.290620°E / 32.638399; 14.290620 (Theatre at Leptis Magna) gledališče v Leptis Magni  
Aspend Serik, Antalija Turčija 36°56′20″N 31°10′20″E / 36.938944°N 31.172296°E / 36.938944; 31.172296 (Theatre at Aspendos) celotno, verjetno najbolje ohranjeno rimsko gledališče, vendar je prednja skena izgubila dekoracijo in številne kipe  
Aurasio Orange Francija 44°08′09″N 4°48′32″E / 44.13587°N 4.80886°E / 44.13587; 4.80886 (Theatre at Orange) rimsko gledališče Orange je Unescova svetovna dediščina skupaj z drugimi rimskimi stavbami v mestu, dekoracije so snete  
Acinipo Španija 36°49′55″N 5°14′26″W / 36.831855°N 5.240466°W / 36.831855; -5.240466 (Theatre at Acinipo) ostanki rimskega gledališča pri Acinipu  
Volaterrae Volterra Italija 43°24′13″N 10°51′36″E / 43.403611°N 10.86°E / 43.403611; 10.86 (Theatre at Volterra) gledališče v Volterri  

Sklici uredi

  1. Boardman, 262-263
  2. Henig, 57; Wheeler, 116
  3. Wheeler, 116; Boardman, 262
  4. Henig, 57-58
  5. Boardman, 262

Viri uredi

  • Henig, Martin (ed), A Handbook of Roman Art, Phaidon, 1983, ISBN 0714822140
  • Wheeler, Mortimer, Roman Art and Architecture, 1964, Thames and Hudson (World of Art), ISBN 0500200211
  • Boardman, John ed., The Oxford History of Classical Art, 1993, OUP, ISBN 0198143869

Zunanje povezave uredi