Predloga:Izbrano/34. teden 2022

Župnišče v Slovenskih Konjicah

Nadžupnija Slovenske Konjice je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Slovenske Konjice, v okviru Bistriško-Konjiškega naddekanata, ki je del Nadškofije Maribor. Na podlagi apostolskega pisma papeža Pija X. z dne 1. februarja 1910 ima vsakokratni župnik v Slovenskih Konjicah pravico do naziva arhidiakon. Župnijska cerkev je posvečena sv. Juriju, pod nadžupnijo pa spadata še pokopališka cerkev sv. Ane in cerkev sv. Družine v Tepanju. Markantna stavba župnišča v Slovenskih Konjicah je v južnem traktu še iz 15. stoletja. Že v tem času so jo močno utrdili. Ker Konjice v srednjem veku niso bile utrjene, so se tržani v stiskah zatekali vanjo, obisk omenja tudi Paolo Santonino v svojem popotnem dnevniku s tretjega potovanja, ko je Konjice obiskal kot spremljevalec odposlanca oglejskega patriarha, caorlijskega škofa Pietra Carla leta 1487.

Konjiška župnija nikoli ni bila del leta 1462 ustanovljene Ljubljanske škofije. Med letoma 1704-1737 je bila pod upravo Žičke kartuzije, po razpustitvi le-te pa so o njej ponovno odločali habsburški cesarji, ki so jo leta 1751 povišali v nadžupnijo. Po ukinitvi Goriške nadškofije, po preureditvi škofijskih meja, v času vladanja cesarja Jožefa II., so bile v procesu preoblikovanja, v letih 1787–1789, župnije velikovškega okrožja na Koroškem in celjskega okrožja na Štajerskem, med njimi tudi konjiška nadžupnija, priključene k tedanjim zgolj osmim župnijam Lavantinske škofije, leta 1859 preseljene v Maribor. Preberite več ...