Precepljenost

stopnja cepljenja v okviru geografskega okolja in demografske skupine

Precépljenost je mera, ki izraža, v kakšnem obsegu so izvajalci cepljenja cepili ciljno skupino na določenem področju, proti določeni bolezni, v določenem času.[1] Le visoka stopnja precepljenosti (vsaj 90-odstotna, pri ošpicah pa 95-odstotna) namreč zagotavlja kolektivno zaščito pred okužbo z otroškimi boleznimi. Z dovolj visoko precepljenostjo lahko s časom dosežemo odstranitev ali celo izkoreninjenje določene nalezljive bolezni, kar se je zgodilo pri črnih kozah. Posledica večletne prenizke precepljenosti proti določeni nalezljivi bolezni je kopičenje necepljene populacije, zaradi česar grozi izbruh epidemije te bolezni.[2]

Precepljenost v svetovnem merilu uredi

Za leto 2014 je bila svetovna precepljenost proti nekaterim boleznim naslednja:[3]

Precepljenost v Sloveniji uredi

Precepljenost v %[4] 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
Davica, mrtvični krč, oslovski kašelj, otroška ohromelost in okužba s Haemophilus influenzae B 96,8 97,4 96,9 96,3 96,8 96,1 96,4 95,3 94,9 94,9
Ošpice, mumps, rdečke 96,1 95,9 95,7 94,9 94,8 95,5 95,3 93,9 93,7 93,4

Sklici uredi

  1. http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5534338/precepljenost?query=precepljenost&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 12. 5. 2016.
  2. Patkovič-Colarič J. Epidemiološka dejavnost Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto. ZDRAV VESTN 2004; 73: 867–871.
  3. http://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs378/en/, vpogled: 12. 5. 2016.
  4. http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/predsolski_otroci_precepljenost_2015.pdf[mrtva povezava], vpogled: 12. 5. 2016.