Pozabljeni zaklad (film)

slovenski film

Pozabljeni zaklad je slovenski mladinski pustolovski film iz leta 2002. Priredba istoimenskega mladinskega romana je bila posneta kot tridelna TV nadaljevanka,[1] ki je bila kasneje predelana v celovečerni film.

Pozabljeni zaklad
RežijaTugo Štiglic
ProdukcijaRoman Končar
ScenarijTugo Štiglic
Roman Končar
Temelji naPozabljeni zaklad (Ivan Sivec)
GlasbaJože Potrebuješ
FotografijaUbald Trnkoczy
MontažaNikita Maja Lah
Studio
Timaro Productions
RTV Slovenija
DistribucijaLjubljanski kinematografi
Datum izida
24. oktober 2002 (Slovenija)
Dolžina
88 minut
DržavaSlovenija
Jezikslovenščina

Kot uradni scenarist je sicer deklarativno naveden režiser Filma, Tugo Štiglic, a je imel precejšnjo ustvarjalno vlogo pri scenariju tudi igralec Roman Končar (tudi pri večini dialogov).

Sponzor povečave na 35 mm trak, katerega je k sodelovanju uspel prepričati koproducent projekta, Roman Končar, je bil Zavarovalnica Triglav.[2] Pesem iz filma "Gospod Merci" so Čuki leta 2003 izdali na albumu Komar.

Zgodba

uredi

Na reki na robu ljubljanskega Barja se igrata dve rivalski skupini šestošolcev. Ena se imenuje Komarji (poveljnik in kapitan Fliper, prvi častnik Žvižgač, mornar Bum in Počasnela), druga pa Žabarji (poveljnik Srček, Rezervni Tarzan in Važič). Žvižgač je zaljubljen v Rokerco, v Žvižgača pa Počasnela. Najboljši Žvižgačev prijatelj je mornar Bum.

Na obisk h gostilničarju pride Francoz Merci, ki pod krinko turista s pomočjo kode iz Vodnikove knjige Kuharske bukve išče star izgubljeni zaklad francoskih zavojevalcev.

Snemanje

uredi

Snemali so leta 2001 v Ljubljani, na Vrhniki (izvir Ljubljanice - Močilnik), v Bevkah, na Mirkah, v Podlipi, na reki Ljubljanici in na reki Iščici. Začeli so 5. julija, konec pa planirali za 5. avgust.[3]

Odziv kritikov in gledalcev

uredi

Kritiki

uredi

Marcel Štefančič jr. je napisal, da je ta sladkovodna verzija Poletja v školjki tandema Končar in Štiglic še večja polomija od njunega filma Patriot ter da so liki otrok sterilni in zastareli, saj uporabljajo že pozabljene izraze ter se ogibajo interneta, kajenja, preklinjanja in samozadovoljevanja (ocena: zelo proti +).[4]

Obisk v kinu

uredi

Film je videlo 26.049 gledalcev.[5] Film je prejel nagradi Zlati DVD in Zlata rola za najbolj izposojan DVD in film z največjim množičnim kinematografskim obiskom.[navedi vir]

Zasedba

uredi

  • Žiga Zver: prvi častnik Žvižgač
  • Aleš Šubic: poveljnik in kapitan Fliper
  • Nino Koritnik: mornar Bum
  • Katja Sivec: Rokerca
  • Tamara Goričanec: Počasnela, gostilničarjeva hči

  • Tadej Pišek: poveljnik Srček
  • Miha Ribarič: rezervni Tarzan
  • Jošt Žerjav: Važič
  • Zala Bostič: Tinka
  • Lana Oblak: piflarka

Ekipa

uredi
  • fotografija: Ubald Trnkoczy
  • glasba: Jože Potrebuješ
  • montaža: Nikita Maja Lah
  • scenografija: Mojca Vilhar
  • kostumografija: Belinda Škarica
  • maska: Romana Šmid
  • tonski mojster: Marko Tajič
  • mojster luči: Srečko Smrdelj
  • scenarij: Tugo Štiglic
  • so-scenarist in dialogist: Roman Končar
  • direktor projekta: Roman Končar

Nagrade

uredi
  • zlata rola za nadpovprečno število gledalcev (podeljujeta Kolosej in Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev)
  • srebrni DVD (za vrhunsko, nadpovprečno prodajo originalnih DVDjev)
  • zlati DVD (za vrhunsko, nadpovprečno prodajo originalnih DVD-jev)

Izdaje na nosilcih

uredi

Sklici in viri

uredi
  1. »Najdeni zaklad«. Dnevnik. PR. 24. marec 2002. Pridobljeno 28. junija 2021.
  2. »Pozabljeni zaklad (2002)«. IMDb (v ameriški angleščini). Pridobljeno 28. junija 2021.
  3. »Snemanje nove TV nadaljevanke Pozabljeni zaklad«. www.vrhnika.si. 20. julij 2001. Pridobljeno 28. junija 2021.
  4. Pozabljeni zaklad. Marcel Štefančič jr. 28. oktober 2002. mladina.si. arhivirano s prvotnega spletišča 21. januarja 2003. pridobljeno 28. junija 2021
  5. BILODJERIČ, Jan, 2005, Analiza slovenske kinematografije : diplomsko delo [na spletu]. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede . [Dostopano 28 junij 2021]. Pridobljeno http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Bilodjeric-Jan.PDF

Zunanje povezave

uredi