Zatiranje škodljivcev v kmetijstvu

Bolezni in škodljivci so naravni členi življenjskih združb. Pri samoniklih rastlinah so razmerja med rastlino in škodljivcem uravnovešena in ni opaznih škod. Pri gojenju rastlin, kakor ga je uvedel človek, z monokulturami pa so se pogoji za razvoj bolezni in škodljivcev močno povečali, zato občutno zmanjšujejo količino pridelka in njegovo kakovost. Človek, ki na tak način prideluje poljščine, skuša že od nekdaj te ohraniti in zaščititi. V mnogih letih razvoja je razvil več načinov za zatiranje bolezni, škodljivcev in plevelov, to so:

Delitev zaščitnih sredstev z ozirom na ciljnega škodljivca uredi

Glede na vrsto organizmov,ki jih zatirajo, delimo fitofarmacijska sredstva na:

V preteklosti so uporabljali bolj enostavna zaščitna sredstva, to so bila znana:

Letna poraba zaščitnih sredstev v Sloveniji uredi

Poraba zaščitnih sredstev v kmetijstvu Slovenije je velika, saj smo že leta 1992 porabili v te namene sledeče količine sredstev:

Toliko je bilo registrirane porabe, koliko je bilo še neregistrirane, se pa ne ve. V Sloveniji celo še dovoljujemo uporabo DDT - sredstva za zatiranje škodljivcev v gozdovih, kar je lahko katastrofalno za vodne vire, zato se ni potrebno čuditi skokovitemu povečanju obolevanja za rakom. Zadnjih deset let se je letna poraba teh sredstev še povečala celo za 15%.

  • Vir: Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora RS, 1992.

Literatura uredi

  • Miljeva Kač in Jože Maček: Kemična sredstva za varstvo rastlin/Kmečki Glas 1980