Zahodna Dvina

reka v Vzhodni Evropi

Zahodna Dvina ali Daugava (rusko Западная Двина, latinizirano: Zapadnaja Dvina, belorusko Заходняя Дзвіна, latinizirano: Zahodnjaja Dzvina, latvijsko Daugava, latgalijsko Daugova, poljsko Dźwina, nemško Düna, litovsko Dauguva) je reka, ki izvira v Rusiji, teče skozi Belorusijo in se v Latviji pri Rigi izliva v Baltsko morje.[2] Njena dolžina je 1020 km.[3]

Zahodna Dvina
rusko Западная Двина
belorusko Заходняя Дзвіна
latvijsko Daugava
Zahodna Dvina v Rigi
Lokacija
Države Rusija
 Belorusija
 Latvija
Fizične lastnosti
IzvirValdijska planota, Rusija
IzlivBaltsko morje
Dolžina1020 km[1]
Površina porečja87900 km2[1]
Pretok678 m³/s
Sončni zahod nad Zahodno Dvino v Rigi.
Švedska vojska obstreljuje trdnjavo Daugavgriva v ustju reke Zahodna Dvina.

Zemljepisne karakteristike uredi

 
Zahodna Dvina

Zahodna Dvina izvira na Valdijski planoti v Rusiji, na nadmorski višini 221 m. Potem teče v velikem loku v smeri severozahoda, prek Belorusije in Latvije, da bi se pri Rigi izlila v Riški zaliv v Baltiškem morju.

 
Porečje reke Zahodne Dvine (Daugave)

Zahodna Dvina ima porečje okoli 88.000 km², od tega približno 35.000 km² v Belorusiji. Večina tega terena ima nadmorsko višino med 100 in 200 m, tako da je ob strugi reke veliko močvirij in gozdov. V porečju reke je okoli 5000 jezer, večinoma manjših. Največji jezeri sta Rāzna in Lubans v Latviji.[4] Zahodna Dvina je plovna do beloruskega mesta Vitebsk in je s kanalom prek reke Berezine v Belorusiji povezana z Dneprom. To pomeni, da je v bistvu po reki Zahodna Dvina možno pluti do Črnega morja.

Na reki so postavljene tri hidrocentrale in sicer Rigas, Kegums in Plavinas. Vodni pretok je v povprečju 678 m³/s.

Dolžina reke je 1 021 km, od tega 334 km čez Rusijo (Tverska oblast), 335 km čez Belorusijo[5] (Vitebska oblast) in 352 km čez Latvijo.[6] Prek Latvije teče v pokrajinah Latgalija, Semigalija, Vidzeme in mimo mesta Riga. Ob izlivu tvori erozijsko delto pri nekdanjem otoku Mangalsala, danes polotoku, saj je bilo ustje drugega rokava reke leta 1567 zasuto.

Poimenovanje uredi

V skladu z Etimološkim slovarjem Maxa Vasmerja toponim Dvina očitno ne more izhajati iz uralskega jezika in verjetno izhaja iz indoevropske besede, ki je pomenila reko ali potok.[7]

Pritoki uredi

Pomembnejši pritoki Zahodne Dvine so:

  • Polota
  • Kasplja
  • Disna
  • Ula
  • Ušača
  • Velesa

Mesta na obalah Zahodne Dvine uredi

Na obalah Zahodne Dvine so najpomembnejša mesta:

Rusija uredi

Belorusija uredi

  • Ruba
  • Vitebsk
  • Polotsk
  • Novapolatsk
  • Druya

Latvija uredi

  • Krāslava
  • Daugavpils
  • Livani
  • Jekabpils
  • Plavinas
  • Jaunjelgava
  • Lielvarde
  • Kegums
  • Ogre
  • Salaspils
  • Riga

Okolje uredi

Reka je začela doživljati poslabšanje okolja v času sovjetskega kolektivnega kmetijstva, kar je povzročalo precejšnje neugodno odtekanje vode in z valom projektov hidroelektrarn.[8]

Kakovost vode uredi

V Belorusiji se onesnaževanje vode Zahodne Dvine šteje za zmerno hudo, pri čemer so glavni viri onesnaževanja odpadne vode, ribogojstvo in kemični snovi v odtokih (herbicidi, pesticidi, nitrati in fosfati). Pred latvijskim mestom Jekabpils ima voda pH vrednost približno 7,8; v tem okolju imajo kalcijevi ioni značilno koncentracijo okoli 43 miligramov na liter; nitrati imajo koncentracijo okoli 0,82 miligrama na liter (merjeno kot dušik); fosfatni ioni znašajo okoli 0,038 miligrama na liter ter zasičenost s kisikom meri prek osemdeset odstotkov. Visoka vsebnost nitratov in fosfatov Daugave je bistvena za nastanek obsežne biomase fitoplanktona v Baltskem morju; med drugimi evropskimi rekami, ki prispevajo k tako visokemu obremenjevanju Baltskega morja, sta predvsem reki Odra in Visla.

Zgodovina uredi

Ljudje so se že pred tisočletji naselili na ustju Zahodne Dvine in ob drugih obalah Riškega zaliva. Prvotno so se udejstvovali kot lovci in nabiralci plodov ter so izkoriščali vode reke Zahodne Dvine za ribolov. Od šestega stoletja dalje so Vikingi prečkali Baltsko morje in s plovbo po Zahodni Dvini so prodrli v baltsko notranjost.[9]

V srednjeveškem času je bila Zahodna Dvina pomembno področje trgovanja in plovbe - del trgovske poti od Varjagov do Grkov in sicer za prevoz krzna s severa in bizantinskega srebra z juga. Območje Rige je postalo ključni element naselitve in obrambe ustja Zahodne Dvine, vsaj v srednjem veku, kar dokazuje zdaj uničena utrdba v mestu Torņakalns na zahodnem bregu Zahodne Dvine v bližini današnje Rige. Od poznega srednjega veka je zahodni del Daugavske kotline spadal pod vladavino različnih narodov in držav; na primer latvijsko mesto Daugavpils, ki se nahaja na Zahodni Dvini, je občasno prišlo pod papinsko vladavino, pa tudi slovansko, poljsko, nemško in rusko, dokler ni bila obnovljena latvijska neodvisnost leta 1990 ob koncu hladne vojne.

Zanimivosti uredi

Reka Zahodna Dvina je bila prikazana na nekdanjem latvijskem bankovcu za 10 latov.

Sklici uredi

  1. 1,0 1,1 »Main Geographic Characteristics of the Republic of Belarus. Main characteristics of the largest rivers of Belarus«. Land of Ancestors. Data of the Ministry of Natural Resources and Environmental Protection of the Republic of Belarus. 2011. Pridobljeno 27. septembra 2013.
  2. »Introducing Daugava River Valley«. Lonely Planet. Pridobljeno 5. februarja 2016.
  3. Latvian Encyclopedia. Zv. 2. Riga: Valērija Belokoņa izdevniecība. 2003. str. 137. ISBN 9984-9482-2-6.
  4. Western Dvina River na portalu Encyclopædia Britannica (angleško)
  5. Турецкий С. Беларусь. По Западной Двине и ее притокам//Путеводитель туриста-водника. — Мн.: Белкартография, 2010. С. 8.
  6. Letonika Daugava, šķirklis Latvijas Enciklopēdiskajā vārdnīcā portālā letonika.lv, informācija iegūta 04.06.2008 (lat.)
  7. Фасмер, Макс. Этимологический словарь Фасмера (v ruščini). str. 161.
  8. C.Michael Hogan (2012). »Daugava River«. Encyclopedia of Earth. National Council for Science and the Environment.
  9. Compare: Frucht, Richard C. (1. januar 2005). Eastern Europe: An Introduction to the People, Lands, and Culture (v angleščini). ABC-CLIO. ISBN 9781576078006. Pridobljeno 6. julija 2017. Zahodna Dvina je bila pomembna prometnica (nosila je vse od Vikingov do plavajočega lesa) skozi stoletja [...].