Vomitorium je obokan vhod, tako na ravni arene kot znotraj cavee, to je pod ali za vrsto sedežev v amfiteatru ali stadionu, skozi katerega lahko ob koncu predstave hitro izstopijo velike množice obiskovalcev. Lahko so tudi poti za vstop in odhod akterjev.[1]

Položaj vomitoriuma

Latinska beseda vomitorium, množina vomitoria, izhaja iz glagola vomō, vomere, za 'bruhalnik'. V stari rimski arhitekturi so bili vomitoriji zasnovani tako, da so zagotavljali hitro izstopanje velikih množic na/v amfiteatre in stadione, kot v sodobnih športnih stadionih in velikih gledališčih.[2]


Napačna razlaga izraza uredi

 
Vomitorium rimskega amfiteatra v Trierju

Obstaja pogosto napačno prepričanje, da so antični Rimljani določili prostore, imenovane vomitorij, za namen dejanskega bruhanja, kot del cikla popivanja in čiščenja[3]. Po mnenju Cicerona se je Julij Cezar enkrat izognil atentatu, ker se je po večerji počutil slabo. Namesto da bi šel na latrino, kjer so ga čakali njegovi morilci, je odšel v svojo spalnico in se izognil atentatu[4]. To je lahko izvor napačne razlage. Dejanski izraz vomitorium se ne pojavlja vse do 4. stoletja pr. n. št., približno 400 let po Cezarju in Ciceronu.[5]

Sklici uredi

  1. »Vomitorium«. Oxford Dictionary. Oxford Dictionaries. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. februarja 2011. Pridobljeno 2. decembra 2010.
  2. Longfellow, William P.P., ur. (1903). A cyclopaedia of works of architecture in Italy, Greece, and the Levant. New York: Charles Scribner's Sons. str. xxxii.
  3. Radin, Alice P. (8. januar 2003). »Fictitious facts: The case of the vomitorium«. APAClassics.org. American Philological Association. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. marca 2003.
  4. Anna (8. maj 2005). »Roman Vomit Collectors«. Fascinating History blog.
  5. McKeown, J.C. (2010). A Cabinet of Roman Curiosities: Strange Tales and Surprising Facts from the World’s Greatest Empire. Oxford University Press. str. 153–154. ISBN 978-0-19-539375-0.

Zunanje povezave uredi