Volastonit
Volastonit je kalcijev silikatni mineral s kemijsko formulo CaSiO3. Majhen del kalcija je lahko zamenjan z železom ali manganom. Mineral je po navadi bele barve. Volastonit nastaja kadar je onečiščen apnenec ali dolomit izpostavljena visokim temperaturam in tlakom, včasih tudi v prisotnosti silikatnih tekočin, kakršne so v skarnih ali kontaktnih metamorfnih kamninah. Med spremljajočimi minerali so najpogostejši granati, vezuvianit, diopsid, tremolit, epidot, plagioklazni glinenci, piroksen in kalcit.
| Volastonit | |
|---|---|
 | |
| Splošno | |
| Kategorija | VIII. razred – Silikati, podrazred: otočni silikati (inosilikati) |
| Kemijska formula | Kalcijev silikat, CaSiO3 |
| Strunzova klasifikacija | 09.DG.05 |
| Klasifikacija DANA | 65.02.01.01a |
| Kristalna simetrija | Triklinska pinakoidna 1, prostorska skupina: P1 |
| Osnovna celica | a = 7,94 Å, b = 7,32 Å, c = 7,07 Å, Z = 6, α = 90,033°, β = 95,367°, γ = 103,433°, V = 397,92 Å |
| Lastnosti | |
| Molekulska masa | 116,16 g/mol |
| Barva | Bela, brezbarvna ali siva |
| Kristalni habit | Masiven, ploščičast, žarkast, kompakten ali vlaknat, redko tudi v ploščatih kristalih |
| Kristalni sistem | Triklinski |
| Dvojčičenje | Navadno |
| Razkolnost | Popolna na {100}, dobra na {102} in {001} |
| Lom | Razcepljen do neraven |
| Trdota | 4,5 – 5,0 |
| Sijaj | Steklast, na razkolnih ploskvah bisern do moten |
| Barva črte | Bela |
| Prozornost | Prozoren do prosojen |
| Gostota | 2,86 – 3,09 g/cm3, izračunana: 2,91 g/cm3 |
| Optične lastnosti | Dvoosen (-) |
| Lomni količnik | nα = 1,616 - 1.640, nβ = 1,628 – 1,650, nγ = 1,631 – 1,653 |
| Dvolomnost | δ = 0,015 maks. |
| Kot 2V | Izračunan: 44º - 50º, izmerjen: 40º |
| Disperzija | Razločna, r > v |
| Tališče | 1540 °C |
| Topnost | Topen v HCl, netopen v vodi |
| Najpogostejše nečistoče | Fe, Mn, Mg |
| Sklici | [1][2][3][4][5] |
| Glavne vrste | |
| Domače ime | Gramit |
Ime je dobil po angleškemu kemiku in mineralogu Williamu Hydeu Wollastonu (1766–1828).
Sestava uredi
Volastonit je sestavljen iz dveh glavnih komponent: CaO in SiO2. V čistem mineralu je vsebnost obeh kompomnent približno enaka: 48,3% CaO in 51,7% SiO2. Kalcij je lahko, na primer v rodonitu, delno zamenjan z železom, manganom in magnezijem.[6] Volastonit lahko tvori niz trdnih raztopin CaSiO3 - FeSiO3 in MnSiO3 - CaSiO3.[7]
Struktura uredi
Volastonit kristalizira v Triklinski triklinskem kristalnem sistemu s šestimi osnovnimi enotami v osnovni celici. Mineral so zaradi razmerja Si:O = 1:3 uvrščali med piroksene, dokler niso leta 1931 ugotovili, da so v volastonitu vsi trije tetraedri [SiO2] vgrajeni v polimerno verigo, medtem ko sta v piroksenih vgarajena samo dva.[8]
-
Osnovna celica volastonita -
![Razporeditev tetraedrov [SiO2] v piroksenih in volastonitu](//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/93/SiO3_chains_Pyrox_vs_Wollast.png/173px-SiO3_chains_Pyrox_vs_Wollast.png)
Razporeditev tetraedrov [SiO2] v piroksenih in volastonitu
![Razporeditev tetraedrov [SiO2] v piroksenih in volastonitu](/wiki/Slika:SiO3_chains_Pyrox_vs_Wollast.png)
Geološka nahajališča uredi
Volastonit se običajno nahaja v termično metamorfiranem nečistem apnencu in preperelih apnenčastih sedimentih, ki so prišli v stik s silicijevim dioksidom. Pojavlja se tudi kot nečistoča v magmatskih kamninah. Volastonit je v večini omenjenih nahajališč nastal v reakciji med kalcitom in kremenom:[7]
- CaCO3 + SiO2 → CaSiO3 + CO2
Mineral lahko nastaja tudi v skarnu v difuzijski reakciji med peščenjakom in kalcijem iz apnenca.[7]
Uporaba in proizvodnja uredi
Volastonit je zaradi velike bistrosti in beline, majhnega navzemanja vode in olja in majhne vsebnosti hlapnih komponent zelo uporaben predvsem v industriji keramike, zavornih oblog in sklopk, predelavi kovin ter polnilo za barvne premaze, papir in plastiko. Večina volastonita se porabi v industriji keramičnih ploščic.[7] Bolj nečist mineral se uporablja v proizvodnji kamene volne in kot okrasni kamen v gradbeništvu.[6]
Največji proizvajalec volastonita je Kitajska, ki proizvede več kot plovico svetovne proizvodnje (300.000 t/leto). Sledijo ji Indija (177.000 t), Mehika (43.000 t) in Finska (20.000 t).[9][10]
Glej tudi uredi
Zunanje povezave uredi
- Varnostni list Arhivirano 2007-08-15 na Wayback Machine.
Sklici uredi
- ↑ http://www.mindat.org/min-4323.html Mindat
- ↑ http://webmineral.com/data/Wollastonite-1A.shtml Webmineral
- ↑ http://mineral.galleries.com/minerals/silicate/wollasto/wollasto.htm Arhivirano 2007-08-08 na Wayback Machine. Mineral galleries
- ↑ http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/wollastonite.pdf Mineral Handbook
- ↑ 5,0 5,1 Vidrih R.; Mikuž V. (1995). Minerali na Slovenskem, 1. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. str. 379. COBISS 53037312. ISBN 86-365-0184-9.
- ↑ 6,0 6,1 Andrews, R. W. Wollastonite. London, Her majesty's stationary office, 1970.
- ↑ 7,0 7,1 7,2 7,3 Deer, Howie and Zussman. Rock Forming Minerals; Single Chain Silicates, Vol. 2A, Second Edition, London, The geological society, 1997.
- ↑ Deer, Howie & Zussman (1966) An Introduction to the Rock-Forming Minerals, Longman, ISBN 0-582-44210-9
- ↑ Index Mundi http://www.indexmundi.com/minerals/?product=wollastonite&graph=production Pridobljeno 15. februarja 2011.
- ↑ www.wollastonite.fi