Vinoródna dežêla je strokovni izraz, ki pomeni geografsko omejeno območje, v katerem se goji vinska trta in prideluje vino. Zamejitev vinorodnih dežel (posredno pa tudi organoleptične lastnosti vin) pogojujejo geološki, geografski, reliefni in podnebni pogoji pa tudi vinogradniška tradicija s svojim izborom gojenih sort in pridelovalnimi postopki. Nov vinski zakon je prinesel novo rajonizacijo ali razdelitev pa tudi novo poimenovanje slovenskih vinorodnih območij. Po novem je Slovenija razdeljena na 3 vinorodne dežele, ki se nadalje delijo na 9 vinorodnih okolišev, le-ti pa nadalje na podokoliše, ožje okoliše, vinorodne kraje in vinorodne lege.

Poznavanje rajonizacije je pomembno zaradi pravilnega označevanja vin - kakovostna vina morajo biti označena z nazivom vinorodnega okoliša, vrhunska lahko nosijo še naziv podokoliša oziroma ožjega okoliša znotraj le-tega, medtem ko lahko vrhunska vina s predikati poleg naštetega nosijo še oznako vinorodnega kraja oziroma vinorodne lege (te se nahajajo v posebnem seznamu vinorodnih leg).

Rajonizacija slovenskih vinorodnih območij uredi

(v oklepajih so navedena starejša poimenovanja)