Vetrinj
Vetrinj (nemško Viktring) je naselje in trinajsti okraj Celovca, glavnega mesta avstrijske zvezne dežele Koroške.
Okraj Vetrinj, ki leži na dvojezičnem območju na Celovškem polju, se raprostira na močvirni ravnici ob Vrbskem jezeru na površini 18,67 km² in po podatkih iz leta 2006 šteje 7536 prebivalcev.
Naselje Vetrinj s približno 4000 prebivalci leži približno 6 km južno od Celovca. Kraj je znan po poslopju nekdanjega cistercijanskega samostana, ki ga je odpravil Jožef II. V samostanu je v 14. stoletju bival opat Janez Vetrinjski, ki je opisal obred ustoličenja vojvod na Gosposvetskem polju.
Na Vetrinjskem polju se je po koncu vojne maja 1945 izoblikovalo tudi begunsko taborišče, kamor so se pred jugoslovansko armado umaknili civilisti in pripadniki kvizlinških enot iz Jugoslavije (četniki, ustaši, hrvaški domobrani in belogardisti).[1] Iz tega taborišča so Britanci v Slovenijo (takrat Jugoslavijo) vrnili pripadnike vojaških formacij, ki so nato večinoma končali kot žrtve povojnih pobojev (glej tudi: vetrinjska prevara). Taborišče samo je nato obstajalo do 1950.[2][3][4]
Glej tudi uredi
Viri uredi
- Veliki splošni leksikon; knjiga 19, DZS, Ljubljana, 2006
- ↑ »Analiza zaključnih vojaških operacij na Koroškem po kapitulaciji Nemčije leta 1945« (pdf). Boštjan Peternelj. Julij 2007. Pridobljeno 10. aprila 2015.
- ↑ »Povojni poboji na Slovenskem 1945« (pdf). Andrej Plohl. 2009. Pridobljeno 10. aprila 2015.
- ↑ »Dijaki begunske gimnazije, ki je delovala vsega nekaj let, so naredili izredne kariere«. Mladina. 23. maj 2005. Pridobljeno 10. aprila 2015.
- ↑ »Slovenski begunci v Avstriji (1945–1950)«. Založba ZRC. Pridobljeno 10. aprila 2015.
Zunanje povezave uredi
