Univerza v Lundu
Univerza v Lundu (švedsko Lunds universitet) je javna univerza s sedežem v švedskem mestu Lund. Z več kot 45.000 študenti je največja visokošolska ustanova v Skandinaviji in ena najpomembnejših.[3]
| Univerza v Lundu | |
|---|---|
| Lunds universitet | |
 | |
| latinsko Universitas Lundensis, Universitas Gothorum Carolina, Regia Academia Carolina lundensis, Academia Carolina conciliatrix | |
| Moto | Ad utrumque (Pripravljeni na oboje)[1] |
| Ustanovljena | 1666 |
| Tip | javna univerza |
Finančni sklad | 700 milijonov € (2011)[2] |
| Podkancler | Prof. Per Eriksson |
Strokovni sodelavci | 3.994 akademskega osebja 2.093 administrativnega (2011)[2] |
| Dodiplomskih | 20.933 (FTE, 2011)[2] |
| Podiplomskih | 6.738 (FTE, 2011)[2] |
| 2.975 (total, 2011)[2] | |
| Kraj |  Lund, Skåne, Švedska |
| Kampus | urban |
| Barve | temno modra in bronasta |
| Članstvo v združenjih | Universitas 21 LERU EUA ASAIHL |
| Spletna stran | http://www.lunduniversity.lu.se |
Sestavlja jo osem fakultet in vzporedno več inštitutov ter raziskovalnih centrov:[4]
- Fakulteta za inženirstvo
- Naravoslovna fakulteta
- Pravna fakulteta
- Družboslovna fakulteta
- Medicinska fakulteta
- Fakulteta za humanistiko in teologijo
- Visoka šola za ekonomijo in menedžment
- Fakulteta za umetnost
Pod univerzo spadajo tudi dislocirani kampusi v krajih Helsingborg, Malmö in Ljungbyhed. Skupno ponujajo fakultete 280 študijskih programov, ki jih je v letu 2011 obiskovalo približno 47.000 študentov.
Univerza je bila ustanovljena leta 1666, v času, ko je zgodovinsko danska regija prišla pod švedsko oblast. Kraljeva in cerkvena oblast sta takrat pričela z intenzivno kampanjo za pošvedenje prebivalstva in univerza je bila učinkovit instrument v ta namen pri višjem sloju.[5] Intenzivneje se je pričela razvijati v 18. stoletju.
Univerza v Lundu velja danes po akademskih merilih za eno najuglednejših svetovnih univerz.[6][7] Tu so med drugim študirali ali poučevali ekonomist Bertil Ohlin, nevrobiolog Arvid Carlsson in fizik Manne Siegbahn. Je tudi vplivno raziskovalno središče, predvsem na področju inženirstva; na tamkajšnjem Tehnološkem inštitutu, ki je bil kasneje pripojen univerzi, je bil denimo v začetku 1960. let napravljen eden ključnih prebojev pri razvoju tehnologije brizgalnih tiskalnikov.[8] Trenutno sta v Lundu s sodelovanjem univerze v gradnji dva velika raziskovalna centra: laboratorij za sinhrotronsko žarčenje MAX IV, in Evropski spalacijski nevtronski izvor (ESS) za raziskave materialov s spalacijo.
Sklici in opombe uredi
- ↑ Pripravljeni tako na knjigo kot na meč - študirati in obraniti državo v času vojne. Lev v grbu univerze drži v eni šapi knjigo, v drugi pa meč.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 Årsredovisningar Arhivirano 2013-12-03 na Wayback Machine. (letno poročilo), 2011. Univerza v Lundu.
- ↑ »Lund University«. MastersPortal. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. septembra 2020. Pridobljeno 19. avgusta 2012.
- ↑ »Faculties, departments and centres«. Univerza v Lundu. Pridobljeno 23. avgusta 2012.
- ↑ Kaplan, Robert B.; Baldauf, Richard B. (2005). Language Planning and Policy in Europe. Multilingual Matters. str. 277. ISBN 1853598119.
- ↑ »Lund University«. QS Top Universities. Pridobljeno 23. avgusta 2012.
- ↑ »Lund University«. Academic ranking of world universities. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. junija 2012. Pridobljeno 23. avgusta 2012.
- ↑ Le, Hue P. (1998). »Progress and Trends in Ink-jet Printing Technology«. Journal of Imaging Science and Technology. Zv. 42. str. 49–62. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. julija 2012. Pridobljeno 23. avgusta 2012.
Zunanje povezave uredi
