Triasno-jursko izumrtje
Triasno–Jursko izumrtje oz. Tr-J izumrtje označuje mejo med triasom in juro,[1] in je eden največjih množičnih izumrtij fanerozoika, ki je pustilo globok pečat na življenje v morju in na kopnem. V morju je izginil celoten razred conodontov[2] in 20% vseh morskih družin. Na kopnem so izginili vsi večji nedinozavrski archosauri, nekateri preostali therapsidi in mnoge velike amfibije. Ta dogodek je omogočil dinozavrom, da so zasedli vodilno vlogo v obdobju jure. Izumrtje se je zgodilo v geološko gledano zelo kratkem času (manj kot 10 000 let) tik pred razpadom Pangee. V Tübingenu (Nemčija) je triasno-jursko ležišče fosilov, ki so iz tega časa.[3]
Statistična analiza morskega življenja tega obdobja kaže, da je k zmanjšanju diverzifikacije bolj pripomoglo zmanjšanje speciacije kot povečanje izumiranja.[4]
Podanih je več razlag, vendar nobena dokončna:
- Postopne klimatske spremembe ali spreminjanje morskega nivoja konec triasa. To sicer ne pojasni nenadnega izumrtja dela morskega življenja.
- Padec asteroida oz. kometa, vendar do danes se še ni našel krater, ki bi sovpadal s tem obdobjem. Manicouaganski rezervoar (krater) je nastal 12 mio let pred tem dogodkom.
- Masivni vulkanski izbruhi, bi lahko sprostili ogljikov dioksid (povzroča globalno segrevanje) ali žveplov dioksid in aerosole (pozvročata globalno ohlajnje).
Sklici uredi
- ↑ Nekateri viri (Whiteside et al 2010) podajajo datum 201,4 mio let.
- ↑ The extinction of conodonts —in terms of discrete elements— at the Triassic-Jurassic boundary
- ↑ Johannes Baier: Der Geologische Lehrpfad am Kirnberg (Keuper; SW-Deutschland) Arhivirano 2011-10-02 na Wayback Machine.. - Jber. Mitt. oberrhein. geol. Ver, N. F. 93, 9-26, 2011.
- ↑ Bambach, R.K.; Knoll, A.H.; Wang, S.C. (december 2004). »Origination, extinction, and mass depletions of marine diversity«. Paleobiology. 30 (4): 522–542. doi:10.1666/0094-8373(2004)030<0522:OEAMDO>2.0.CO;2.
{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
Viri uredi
- Hodych, J. P.; Dunning, G. R. (1992). »Did the Manicougan impact trigger end-of-Triassic mass extinction?«. Geology. 20: 51.54. doi:10.1130/0091-7613(1992)020<0051:DTMITE>2.3.CO;2.
- McElwain, J. C.; Beerling, D. J.; Woodward, F. I. (27. avgust 1999). »Fossil Plants and Global Warming at the Triassic-Jurassic Boundary«. Science. 285 (no. 5432): 1386–1390. PMID 10464094.
- Tanner, L.H.; Lucas, S.G.; Chapman, M.G. (2004). »Assessing the record and causes of Late Triassic extinctions«. Earth-Science Reviews. 65 (65): 103–139. doi:10.1016/S0012-8252(03)00082-5.[1] Arhivirano 2006-03-06 na Wayback Machine.
- Tanner, L. H.; in sod. (7. junij 2001). »Stability of atmospheric CO2 levels across the Triassic/Jurassic boundary«. Nature. 411 (6838): 675–677. doi:10.1038/35079548. PMID 11395765.
- Whiteside, Jessica H.; Paul E., Olsen; Timothy, Eglinton; Michael E., Brookfield; Raymond N., Sambrotto (22. marec 2010). »Compound-specific carbon isotopes from Earth's largest flood basalt eruptions directly linked to the end-Triassic mass extinction«. PNAS. 107 (15): 6721–5. doi:10.1073/pnas.1001706107. PMC 2872409. PMID 20308590. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. junija 2012.
- Deenen, M.H.L.; Ruhl, M.; Bonis, N.R.; Krijgsman, W.; Kuerscher, W.; Reitsma, M.; van Bergen, M.J. (2010). »A new chronology for the end-Triassic mass extinction«. EPSL.