Toni Morrison

ameriška pisateljica

Toni Morrison (rojena Chloe Ardelia Wofford;[9]), ameriška pisateljica, profesorica in nobelovka, * 18. februar 1931, Lorain, Ohio, ZDA, † 5. avgust 2019, New York.

Toni Morrison
Portret
RojstvoChloe Ardelia Wofford[1]
18. februar 1931({{padleft:1931|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:18|2|0}})[2][3][…]
Lorain[d][1]
Smrt5. avgust 2019({{padleft:2019|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:5|2|0}})[5][1][…] (88 let)
Bronx[5][1]
Državljanstvo ZDA[7][8]
Poklicpisateljica, romanopiska, libretistka, univerzitetna profesorica, pesnica, mladinska pisateljica, bralec zvočnih knjig, redaktor
PodpisPodpis
Spletna stran
tonimorrisonsociety.org

Morrisonova je ameriška pisateljica, urednica in profesorica. Njeni romani so poznani po epskih temah, živih dialogih in bogato zasnovanih likih. Najbolj je znana po romanih Ljubljena, Solomonova pesem. Nagrajena je s Pulitzerjevo nagrado, prejela pa je tudi Nobelovo nagrado za književnost. Je zaslužna profesorica univerze Princeton.

Zgodnje življenje in kariera uredi

Toni Morrison je rojena v Lorain, v zvezni državi Ohio. Že zgodaj so ji starši nudili dediščino pripovedi ljudskih pripovedi Afroameričanov. Že zgodaj je veliko brala, krščena je bila pri 12 letih, njeno krstno ime pa je bilo Antonija, zato tudi ime Toni.

Leta 1949 se Morrison vpiše v univerzo Howard, kjer diplomira leta 1953 iz angleškega jezika in književnosti. V univerzi Cornell  vpiše magisterij in ga dokonča 1955. Prvih devet let po študiju uči angleščino na univerzah, tam spozna tudi prvega moža, jamajškega arhitekta, s katerim ima dva otroka, a razmerje se konča leta 1964 z razvezo.[11] Po razhodu izbira delo uredništva, sprva učbenikov, nato tudi leposlovja. Kot urednica ima pomemben vpliv za razširjanje leposlovja temnopoltih v javnosti, oziroma povečanje bralnosti takšne literature.[12]

Pisateljska kariera uredi

Morrison prične pisati leposlovje kot del neformalne skupine pesnikov in pisateljev Howard univerze, ki so se zbirali, da bi razpravljali o svojih delih. Kratko zgodbo, ki jo je na ta način ponudila v skupini, je kasneje razvila v svoj prvi roman The Bluest Eye (1970). Napisala ga je kot profesorica in mlada mamica dveh otrok.[13]

Njen drug roman Sula, je bil nominiran, tretji roman Solomonova pesem pa je bil deležen prve večje pozornosti v medijih. Njen četrti roman Ljubljena postane izredno uspešna in ljubljenka knjižnih kritikov, nagrajena je tudi s Pulitzerjevo nagrado. Knjiga je tudi adaptirana v film, a Oprah Winfrey in Danny Glover nista prevedla uspeh knjige v enako uspešen finančni uspeh filma. 

 
Ulična umetnost upodablja Toni Morrison tudi v Španiji.

Odnos do feminizma uredi

Četudi se njeni romani tipično nanašajo na temnopolte ženske, Toni Morisson ne vidi svoja dela kot feministična. 

Kritiki ocenjujejo, da je njena pripoved tipična za postmoderni feminizem, saj spreminja evroameriško zgodovino, ko jo pripoveduje skozi ženske oči. Pomembno je tudi, da spreminja pripovedovalce v Ljubljeni. [14]


Kasnejše življenje uredi

Morrison je poučevala angleški jezik na več univerzah, od 1989 pa do upokojitve leta 2006 poučuje v Princetonu.[15]

Politika uredi

Toni Morisson je demokrat v političnem smislu v ZDA. Podprla je Baracka Obamo, pomembna pa je bila tudi za Billa Clintona, ko je rasno kvalifikacijo pridala celo Billu Clintonu, saj naj bi njegove seksualne afere pomenile krivdo, kakršno doživljajo temnopolti na ulicah.

Dela uredi

Otroška literatura ( s svojim sinom Slade-om Morrisonom) uredi

  • The Big Box (1999)
  • The Book of Mean People (2002)
  • Peeny Butter Fudge (2009)

Stvarna literatura uredi

  • The Black Book (1974)
  • Playing in the Dark: Whiteness and the Literary Imagination (1992)
  • Race-ing Justice, En-gendering Power: Essays on Anita Hill, Clarence Thomas, and the Construction of Social Reality (editor) (1992)
  • Birth of a Nation'hood: Gaze, Script, and Spectacle in the O.J. Simpson Case (co-editor) (1997)
  • Remember: The Journey to School Integration (April 2004)
  • What Moves at the Margin: Selected Nonfiction, edited by Carolyn C. Denard (April 2008)
  • Burn This Book: Essay Anthology, editor (2009)

Opombe uredi

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 https://www.nytimes.com/2019/08/06/books/toni-morrison-dead.html
  2. Encyclopædia Britannica
  3. Toni Morrison, Towering Novelist of the Black Experience, Dies at 88
  4. BD Gest'
  5. 5,0 5,1 https://www.theguardian.com/books/2019/aug/06/toni-morrison-author-and-pulitzer-winner-dies-aged-88
  6. AlKindi
  7. http://www.nytimes.com/1996/09/29/books/english-lessons.html
  8. http://www.nytimes.com/2009/10/11/arts/design/11voge.html?hpw
  9. Duvall, John N. (2000). The Identifying Fictions of Toni Morrison: Modernist Authenticity and Postmodern Blackness. Palgrave Macmillan. str. 38. ISBN 978-0-312-23402-7. After all the published biographical information on Morrison agrees that her full name is Chloe Anthony Wofford, so that the adoption of 'Toni' as a substitute for 'Chloe' still honors her given name, if somewhat obliquely. Morrison's middle name, however, was not Anthony; her birth certificate indicates her full name as Chloe Ardelia Wofford, which reveals that Ramah and George Wofford named their daughter for her maternal grandmother, Ardelia Willis.
  10. Brockes, Emma (13. april 2012). »Toni Morrison: 'I want to feel what I feel. Even if it's not happiness'«. The Guardian. Pridobljeno 14. februarja 2013.
  11. "Tony Morrison".
  12. Verdelle, A. J. (Februar 1998). »Paradise found: a talk with Toni Morrison about her new novel - Nobel Laureate's new book, 'Paradise' - Interview«. Essence Magazine. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. avgusta 2013. Pridobljeno 11. junija 2007.
  13. Grimes, William (8. oktober 1993). »Toni Morrison Is '93 Winner Of Nobel Prize in Literature«. The New York Times. Pridobljeno 11. junija 2007.
  14. Kottiswara, W. S. (2008). Postmodern Feminist Writers. New Dehli: Sarup & Sons. str. 48–86.
  15. Larson, Susan (11. april 2007). »Awaiting Toni Morrison«. The Times-Picayune. Pridobljeno 11. junija 2007.

Zunanje povezave uredi