Svečka

Za druge pomene glej Svečka (razločitev).

Svečka (tudi supozitorij) je farmacevtska oblika, ki se daje v danko (rektalna svečka), v nožnico (vaginalna svečka ali vagitorij) ali v sečnico (uretralna svečka). Na mestu aplikacije se stali ali raztopi in sprosti učinkovino v okolico. Uporabljajo se zlasti pri otrocih, starostnikih in drugih osebah, pri katerih so druge vrste dajanja zdravila (tablete, sirupi, ...) otežene.

Svečke s paracetamolom

Vaginalne svečke

Vaginalne svečke se uporabljajo za zdravljenje vaginalnih bolezni, zlasti nožničnih okužb (na primer pri terapiji kandidoze) ali kot vaginalna kontracepcija.

Rektalne svečke

Rektalne svečke se uporabljajo:

• v odvajalne namene (tovrstne svečke pogosto vsebujejo glicerol),
• pri terapiji zlate žile (vsebujejo vazokonstriktorje),
• za sistemsko doseganje farmakoloških učinkov, kar pomeni, da učinkovina preide skozi sluznico danke v sistemski krvni obtok in deluje po vsem telesu. V te namene se v svečke vgrajujejo zlasti analgetiki in antipiretiki (na primer paracetamol).

Uretralne svečke

Uretralne svečke so manj pogoste. Mestoma se uporabljajo pri zdravljenju erektilne disfunkcije.

Sestava

Svečke sestojijo iz učinkovine, supozitorijske podlage (pomožna snov, ki načeloma predstavlja glavnino mase svečke in daje svečki obliko, konsistenco in druge želene lastnosti) in drugih pomožnih snovi. Z izjemo glicerinskih svečk supozitorijsko podlago predstavljajo maščobne pomožne snovi, zlasti kakavovo maslo, v katerega je vgrajena učinkovina. Pri telesni temperaturi se supozitorijska podlaga raztali. Pri napenjanju se lahko zgodi, da raztaljena podlaga uide iz danke.