Spolna objektifikacija

neupoštevanje osebnosti ali dostojanstva; spreminjanje osebe v blago ali spolni objekt

Spolna objektifikacija je vseprisoten fenomen, kjer so osebe zreducirane na status »predmetov«, v tem smislu, da je njihovo telo, deli telesa ter spolne funkcije ločene od njihovih osebnih identitete in mentalnega življenja.[1] Seksualiziran način na katerega so človeška telesa ocenjena znotraj zahodnih kultur ima osebne kot tudi politične posledice na življenja ljudi.

Samo-objektifikacija [1] uredi

Teorija objektifikacije pravi, da zaradi rednega srečanja s spolno objektifikacijo ženske začnejo nase gledati skozi perspektive tretje osebe (»kako izgledam«) nasproti prvoosebnem pogledu (»kako se počutim«), tako da same sebe vidijo skozi objektificirano družbeno lečo. Vzporedno s tem pojavom začnejo nadzorovati svoja dejanja in izgled iz zunanje perspektive. Več kot desetletje raziskav kaže na dejstvo, da ima samo-objektifikacija močan negativen vpliv na blaginjo žensk ter njihove kognitivne sposobnosti. Povezana je tudi z večjim strahom in dojemanjem grožnje posilstva, močnejšo sovražnostjo do drugih žensk, večjo možnost samopoškodb, večje sprejemanje kozmetičnih operacij ter disproporcionalno višjo stopnjo psiholoških problemov, vključno z depresijo, motnjami hranjenja in spolnimi težavami.

Skozi proces samo-objektifikacije ženske ponotranjijo škodljiva prepričanja glede samih sebe in tako ohranjajo lasten neenakopraven položaj.

Viri uredi

  1. 1,0 1,1 Calogero, Rachel; Jost, John (2011). »Self-Subjugation Among Women: Exposure to Sexist Ideology, Self-Objectification, and the Protective Function of the Need to Avoid Closure«. Journal of Personality and Social Psychology. Zv. 100, št. 2. str. 211–228.