Wikipedija

Sindrom policističnih jajčnikov

Sindrom policističnih jajčnikov ali sindrom policističnih ovarijev je skupek simptomov in bolezenskih znakov pri povišanih vrednostih androgenov (moških spolnih hormonov) pri ženski.[1][4][14] Znaki in simptomi zajemajo neredne ali povsem odsotne menstrualne cikle, čezmerne ali podaljšane menstruacije (menoragija), hirsutizem (poraščenost moškega tipa pri ženskah), akne, bolečine v medeničnem predelu, težave s plodnostjo, acanthosis nigricans (temni poroženevajoči predeli kože v predelih kožnih pregibov in gub).[3] S sindromom policističnih jajčnikov so povezani sladkorna bolezen tipa 2, debelost, obstruktivna apneja med spanjem, srčne bolezni, motnje razpoloženja, rak maternične sluznice.[4]

Sindrom policističnih jajčnikov
Sopomenkesindrom policističnih ovarijev, bolezen policističnih ovarijev, PCOS, Stein-Leventhalov sindrom, syndroma Stein-Leventhal,[1] hiperandrogena anovulacija[2]
Policistični jajčnik, prikazan na ultrazvočnem posnetku
Specialnostginekologija
Simptomineredni menstrualni cikli, močne menstruacije, hirsutizem (poraščenost moškega tipa pri ženskah), akne, bolečina v medeničnem predelu, težave s plodnostjo, acanthosis nigricans (temni poroženevajoči predeli kože v predelih kožnih pregibov in gub)[3]
Zapletisladkorna bolezen tipa 2, debelost, obstruktivna apneja med spanjem, srčne bolezni, motnje razpoloženja, rak maternične sluznice[4]
Trajanjetrajajoča bolezen[5]
Vzrokigenetski in okolijski dejavniki[6][7]
Dejavniki tveganjadebelost, pomanjkanje telesne dejavnosti, pojavljanje v družini[8]
Diagnostični postopkina osnovi izostanka ovulacij, visokih ravni adrogenov in cist na jajčnikih[4]
Diferencialne diagnozeadrenalna hiperplazija, hipertiroidizem, povišane ravni prolaktina v krvi[9]
Zdravljenjeizguba telesne teže, telesna dejavnost[10][11]
Zdravilakontracepcijske tablete, metformin, antiandrogeni[12]
Pogostost2 do 20 % žensk v rodni dobi[8][13]

Sindrom policističnih jajčnikov nastane zaradi preplete genetskih in okolijskih dejavnikov.[6][7][15] Med dejavnike tveganja spadajo debelost, pomanjkanje telesne dejavnosti ter pojavljanje bolezni v družini.[8] Za postavitev diagnoze sta potrebna dva od naslednjih treh znakov: odsotnost ovulacije, povišane ravni androgenov v krvi in ciste na jajčnikih.[4] Prisotnost cist na jajčnikih se lahko ugotovi z ultrazvočnim slikanjem.[9] Druge bolezni s podobno simptomatiko so adrenalna hiperplazija, hipotiroidizem in visoke ravni prolaktina v krvi.[9]

Za sindrom policističnih jajčnikov ne poznamo zdravila ali drugega ukrepa, ki bi vodil v popolno ozdravitev.[5] Bolezen lajko ublažijo spremembe življenjskega sloga, kot sta izguba telesne teže in telesna dejavnost.[10][11] Uporaba kontracepcijskih tablet lahko pomaga pri uravnavanju menstrualnega cikla ter ublažitvi prekomerne poraščenosti in aken.[12] Za zdravljenje se lahko uporabijo tudi metformin in zdravila z antiandrogenim delovanjem.[12] Za zdravljenje aken in prekomerne poraščenosti se lahko uporabijo druge ustrezne oblike zdravljenja.[12] Pri izboljšanju plodnosti lahko pomagata izguba telesne teže ter uporaba klomifena ali metformina.[16] Pri bolnicah, pri katerih drugi ukrepi niso učinkoviti, se lahko opravi tudi zunajtelesna oploditev.[16]

Sindrom policističnih jajčnikov je najpogostejša endokrina motnja pri ženskah med 18. in 44. letom starosti.[17] Po oceni prizadene okoli 2 do 20 % žensk v tem obdobju; ocene se razlikujejo glede na opredelitev same bolezni.[8][13] Pri ženskah, ki so neplodne zaradi odsotnosti ovulacije, je sindrom policističnih jajčnikov najpogostejši vzrok.[4] Bolezensko stanje, ki jo danes poznamo pod imenom sindrom policističnih jajčnikov, so prvič opisali v Italiji leta 1721.[18]

Znaki in simptomi uredi

Klinična slika bolezni je zelo pestra, eden vodilnih simptomov pa je neplodnost zaradi kronične anovulacije (popolne odsotnosti ovulacije) oziroma oligoovulacije (preredke ovulacije).[19]

Poleg motenj menstrualnega cikla (popolnoma odsotne ali preredke menstruacije) se lahko pojavljajo še naslednji znaki in simptomi:

Vzrok uredi

Glede na veliko raznolikost in kompleksnost klinične slike je razvoj sindroma policističnih jajčnikov zelo verjetno posledica zapletenega medsebojnega vpliva genetskih dejavnikov in/ali dejavnikov okolja (način prehranjevanja, telesna dejavnost). Gre za multifaktorsko patogenezo, ki kljub številnim raziskavam ostaja v veliki meri nepojasnjena.[22]

Zdravljenje uredi

Za lajšanje sindroma policističnih jajčnikov se primarno priporoča sprememba življenjskega sloga in uporaba zdravil.[23]

Sprememba življenjskega sloga uredi

Velik delež bolnic s sindromom policističnih jajčnikov ima preveliko telesno težo; ena od raziskav je ugotovila, da je takih 44 %. Debelost je tesno povezana z razvojem odpornosti na inzulin. Bolnice s sindromom policističnih jajčnikov imajo tudi povečano tveganje za zgodnji razvoj srčno-žilnih bolezni, saj se poleg debelosti pri njih pogosteje pojavljajo dislipidemija (mejne ali visoke vrednosti lipidov v krvi), povečane vrednosti trigliceridov in LDL-holesterola v krvi ter zmanjšane vrednosti HDL-holesterola v krvi, povišan krvni tlak in zgodnja ateroskleroza. V povezavi s tem se bolnicam priporoča sprememba življenjskega sloga, ki zajema primerno dieto, redno telesno vadbo, izgubo telesne teže in ukinitev kajenja.[24] Mnoge raziskave so pokazale, da izguba teže pri bolnicah s čezmerno težo lahko vodi v vzpostavitev ovulacije v nekaj tednih. Že 5-odstotna izguba telesne teže izboljša ovulacijo in plodnost, zato se vsem čezmerno težkim bolnicam priporočata telovadba in pravilna prehrana. V 6–9 mesecih se zmanjša hirsutizem, redni menstruacijski ciklusi pa se zopet pojavijo, ko se zniža vrednost androgenov.[25]

Sklici uredi

  1. ↑ 1,0 1,1 https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5538661/sindrom?query=sindrom&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 3. 5. 2020.
  2. ↑ Kollmann M, Martins WP, Raine-Fenning N (2014). »Terms and thresholds for the ultrasound evaluation of the ovaries in women with hyperandrogenic anovulation«. Hum. Reprod. Update. 20 (3): 463–464. doi:10.1093/humupd/dmu005. PMID 24516084.
  3. ↑ 3,0 3,1 »What are the symptoms of PCOS?« (05/23/2013). National Institute of Child Health and Human Development (NICHD). Arhivirano iz spletišča dne 3. marca 2015. Pridobljeno 13. marca 2015.
  4. ↑ 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 4,5 »Polycystic Ovary Syndrome (PCOS): Condition Information«. National Institute of Child Health and Human Development. 31. januar 2017. Pridobljeno 19. novembra 2018.
  5. ↑ 5,0 5,1 »Is there a cure for PCOS?«. US Department of Health and Human Services, National Institutes of Health. 23. maj 2013. Arhivirano iz spletišča dne 5. aprila 2015. Pridobljeno 13. marca 2015.
  6. ↑ 6,0 6,1 De Leo V, Musacchio MC, Cappelli V, Massaro MG, Morgante G, Petraglia F (2016). »Genetic, hormonal and metabolic aspects of PCOS: an update«. Reproductive Biology and Endocrinology (Review). 14 (1): 38. doi:10.1186/s12958-016-0173-x. PMC 4947298. PMID 27423183.
  7. ↑ 7,0 7,1 Diamanti-Kandarakis E, Kandarakis H (2006). »The role of genes and environment in the etiology of PCOS«. Endocrine. 30 (1): 19–26. doi:10.1385/ENDO:30:1:19. PMID 17185788.
  8. ↑ 8,0 8,1 8,2 8,3 »How many people are affected or at risk for PCOS?«. Eunice Kennedy Shriver National Institute of Child Health and Human Development. 23. maj 2013. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. marca 2015. Pridobljeno 13. marca 2015.
  9. ↑ 9,0 9,1 9,2 »How do health care providers diagnose PCOS?«. Eunice Kennedy Shriver National Institute of Child Health and Human Development. 23. maj 2013. Arhivirano iz spletišča dne 2. aprila 2015. Pridobljeno 13. marca 2015.
  10. ↑ 10,0 10,1 Mortada R, Williams T (2015). »Metabolic Syndrome: Polycystic Ovary Syndrome«. FP Essentials (Review). 435: 30–42. PMID 26280343.
  11. ↑ 11,0 11,1 Giallauria F, Palomba S, Vigorito C, Tafuri MG, Colao A, Lombardi G, Orio F (2009). »Androgens in polycystic ovary syndrome: the role of exercise and diet«. Seminars in Reproductive Medicine (Review). 27 (4): 306–315. doi:10.1055/s-0029-1225258. PMID 19530064.
  12. ↑ 12,0 12,1 12,2 12,3 National Institutes of Health (NIH) (14. julij 2014). »Treatments to Relieve Symptoms of PCOS«. Arhivirano iz spletišča dne 2. aprila 2015. Pridobljeno 13. marca 2015.
  13. ↑ 13,0 13,1 Pal, Lubna, ur. (2013). »Diagnostic Criteria and Epidemiology of PCOS«. Polycystic Ovary Syndrome Current and Emerging Concepts. Dordrecht: Springer. str. 7. ISBN 9781461483946. Arhivirano iz spletišča dne 10. septembra 2017.
  14. ↑ »Polycystic ovary syndrome (PCOS) fact sheet«. Women's Health. 23. december 2014. Arhivirano iz spletišča dne 12. avgusta 2016. Pridobljeno 11. avgusta 2016.
  15. ↑ Dumesic DA, Oberfield SE, Stener-Victorin E, Marshall JC, Laven JS, Legro RS (2015). »Scientific Statement on the Diagnostic Criteria, Epidemiology, Pathophysiology, and Molecular Genetics of Polycystic Ovary Syndrome«. Endocrine Reviews (Review). 36 (5): 487–525. doi:10.1210/er.2015-1018. PMC 4591526. PMID 26426951.
  16. ↑ 16,0 16,1 National Institutes of Health (NIH) (14. julij 2014). »Treatments for Infertility Resulting from PCOS«. Arhivirano iz spletišča dne 2. aprila 2015. Pridobljeno 13. marca 2015.
  17. ↑ 17,0 17,1 17,2 Teede H, Deeks A, Moran L (2010). »Polycystic ovary syndrome: a complex condition with psychological, reproductive and metabolic manifestations that impacts on health across the lifespan«. BMC Med. 8 (1): 41. doi:10.1186/1741-7015-8-41. PMC 2909929. PMID 20591140.
  18. ↑ Kovacs, Gabor T.; Norman, Robert (22. februar 2007). Polycystic Ovary Syndrome. Cambridge University Press. str. 4. ISBN 9781139462037. Arhivirano iz spletišča dne 16. junija 2013. Pridobljeno 29. marca 2013.
  19. ↑ Ribič-Pucelj, Martina, Tomaževič, Tomaž, Vogler, Andrej, Vrtačnik-Bokal, Eda, Drobnič, Sašo, Zorn, Branko, Meden-Vrtovec, Helena (2003). Kirurško zdravljenje policističnih jajčnikov pri neplodnih bolnicah. Zdravniški vestnik, letnik 72, supl. 2, str. II-101-II-104.
  20. ↑ Christine Cortet-Rudelli; Didier Dewailly (21. september 2006). »Diagnosis of Hyperandrogenism in Female Adolescents«. Hyperandrogenism in Adolescent Girls. Armenian Health Network, Health.am. Arhivirano iz spletišča dne 30. septembra 2007. Pridobljeno 21. novembra 2006.
  21. ↑ Nafiye Y, Sevtap K, Muammer D, Emre O, Senol K, Leyla M (2010). »The effect of serum and intrafollicular insulin resistance parameters and homocysteine levels of nonobese, nonhyperandrogenemic polycystic ovary syndrome patients on in vitro fertilization outcome«. Fertil. Steril. 93 (6): 1864–1869. doi:10.1016/j.fertnstert.2008.12.024. PMID 19171332.
  22. ↑ Ferk, Polonca, Čelhar, Teja, Geršak, Ksenija (2007). Genetika sindroma policističnih jajčnikov - vloga mikrosatelitskega polimorfizma (TAAAA)n v genu SHBG. Farmacevtski vestnik, letnik 58, številka 1, str. 21-28.
  23. ↑ Legro, Richard S.; Arslanian, Silva A.; Ehrmann, David A.; Hoeger, Kathleen M.; Murad, M. Hassan; Pasquali, Renato; Welt, Corrine K.; Endocrine Society (december 2013). »Diagnosis and treatment of polycystic ovary syndrome: an Endocrine Society clinical practice guideline«. The Journal of Clinical Endocrinology and Metabolism. 98 (12): 4565–4592. doi:10.1210/jc.2013-2350. ISSN 1945-7197. PMC 5399492. PMID 24151290.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  24. ↑ Tekavc, Janja, Šćepanović, Darija (2013). Vpliv telesne vadbe na ženske s sindromom policističnih jajčnikov. Fizioterapija (Ljubljana), letnik 21, številka 2, str. 36-41.
  25. ↑ Košir-Pogačnik, Renata, Meden-Vrtovec, Helena (2009). Vloga metformina pri obravnavi bolnic s sindromom policističnih jajčnikov. Zdravniški vestnik, letnik 78, številka 3, str. 137-141.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Sindrom_policističnih_jajčnikov&oldid=6101566«