Simplast

rastlinski sistem za potovanje snovi, ki ga sestavljajo s plazmodezmami povezani protoplasti

Simplast je rastlinski sistem, ki ga tvorijo protoplasti (živi deli rastlinskih celic), medsebojno povezani s plazmodezmami. Prevajanje snovi po simplastu označujemo z besednima zvezama simplastni transport in transport po simplastu.[1] Drug sistem, ki omogoča transport, je apoplast, kjer snovi prehajajo po neživih delih rastline (celičnih stenah in medceličnih prostorih).[2]

Shematski prikaz transportnih poti po simplastu in apoplastu.

Zgodovina uredi

Simplastni transport je prvi raziskoval Eduard Tangl leta 1879, ki je prav tako odkril plazmodezme, te pa je kasneje, leta 1901, poimenoval poljsko-nemški botanik Eduard Strasburger.[3][4] Leta 1880 je nemški botanik Johannes Ludwig Emil Robert von Hanstein prvič uporabil izraz simplast.[5] Nasprotujočih se pojmov, apoplast in simplast, se je skupaj prvi poslužil nemški rastlinski fiziolog Ernst Münch leta 1930.[6]

Delovanje uredi

Preko plazmodezem lahko iz ene rastlinske celice v drugo potujejo različne snovi; denimo manjši ogljikovi hidrati, aminokisline in ioni, občasno pa se s pomočjo aktinskega citoskeleta skoznje prevajajo makromolekule, kot so transkripcijski faktorji. Simplastni transport za potovanje po rastlinskih tkivih uporabljajo tudi manjši patogeni, večinoma virusi, ki si prav tako pomagajo z različnimi citoskeletnimi beljakovinami.[7]

Snovi, ki se prevajajo po citoplazemskem toku simplasta, navadno potujejo v smeri naraščajočega koncentracijskega gradienta, kar pomeni, da difundirajo. Simplast je še posebej izrazit v koreninskih sistemih, kjer je nujno, da se snovi iz prsti absorbirajo v celice. Privzem neposredno iz zemlje opravijo epidermalne celice, ki nato spojine posredujejo celicam skorje, od kjer začnejo potovati proti endodermu. Do tega mesta poteka transport po apoplastu. Dalje snovi ne morejo več potovati zunaj protoplastov, ker imajo endodermalne celice svoje stene odebeljene z raznimi hidrofobnimi snovmi, ki onemogočajo prehajanje vode in v njen raztopljenih snovi. Apoplastni tok endoderm preide tako, da tekočina vstopi v protoplaste in svojo pot nadaljuje po simplastu, vse dokler ne doseže pericikla, kjer se preusmeri v ksilemske celice, ki so namenjene transportu na daljše razdalje.[7][8][9][10] Pomembna lastnost simplasta je selektivna permeabilnost (prepustnost), ki rastlinam omogoča določeno mero nadzora nad snovmi, ki jih prevajajo po svojih sistemih.[11]

Sklici uredi

  1. »Botanični terminološki slovar«. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša. Pridobljeno 18. decembra 2020.
  2. Campbell, Neil A. (2002). Biology (6 izd.). San Francisco: Benjamin Cummings. ISBN 0-8053-6624-5. OCLC 47521441.
  3. Tangl, Eduard (1880). Ueber offene Communicationen zwischen den Zellen des Endosperms einiger Samen. Bernstein.
  4. Strasburger, Eduard (1901). »Über plasmaverbindungen pflanzlicher zellen«. Jahrbücher für Wissenschaftliche Botanik 36.
  5. von Hanstein, Johannes (1880). Das Protoplasma (v nemščini). Winter, Heidelberg.
  6. Münch, Eduard (1930). Die Stoffbewegungen in der Pflanze. Jena.
  7. 7,0 7,1 Freeman, Scott. Biological science (5 izd.). Boston. ISBN 978-0-321-74367-1. OCLC 821271420.
  8. Rost, Thomas L. (2006). Plant biology (2 izd.). Southbank, Vic., Australia: Thomson/Brooks/Cole. ISBN 0-534-38061-1. OCLC 60660716.
  9. Gifford, Ernest M.; Foster, Adriance S. (1989). Morphology and evolution of vascular plants (3 izd.). New York: W.H. Freeman and Co. ISBN 0-7167-1946-0. OCLC 18497634.
  10. Krajnčič, Božidar (2001). Botanika : razvojna in funkcionalna morfologija z anatomijo (3 izd.). Maribor: Fakulteta za kmetijstvo. ISBN 961-6317-06-7. OCLC 444656317.
  11. »Symplast Definition and Examples - Biology Online Dictionary«. Biology Articles, Tutorials & Dictionary Online (v ameriški angleščini). Pridobljeno 18. decembra 2020.

Glej tudi uredi