Wikipedija

Seznam perzijskih kraljev

seznam Wikimedie
Zgodovina Irana in Perzije
Medijsko cesarstvo (728–550 pr. n. št.)
Ahemenidsko cesarstvo (648–330 pr. n. št.)
Selevkidsko cesarstvo (312-47 pr. n. št.)
Partsko cesarstvo (247 pr. n. št.-224 n. št.)
Sasanidsko cesarstvo (226–650)
Samanidi
Buvajhidi
Seldžuško cesarstvo
Horezmski imperij
Ilkhanat
Safavidi
Zandi
Kadžarsko cesarstvo
Pahlavi
Iranska revolucija
Islamska republika Iran (1980– )

Seznam vsebuje vladarje Perzije (Irana) od ustanovitve Medijskega cesarstva okoli leta 705 pr. n. št. do odstavitve Pahlavidske dinastije leta 1979.

Medijsko cesarstvo (678–549 BC) uredi

Portret Ime Sorodstvo Vladanje Komentar
Medijsko kraljestvo (678 pr. n. št.–549 pr. n. št.)
Dejok 700–647 pr. n. št. Prvi znani medijski vladar.
Fraort Dejokov sin647–625 pr. n. št.
Skitska vladavina (624–597 pr. n. št.)
  Kjaksar Fraortov sin 624–585 pr. n. št. Dinastija medijskih kraljev je bila znana kot Kjaksaridska dinastija; ime je dobila po Kjaksarju ali po neznanem kralju, ki je vladal pred Dejokom.[1]
  Astjag Kjaksarjev sin 585–549 pr. n. št. Zadnji medijski kralj.

Medijci so bili iransko ljudstvo. Perzijci, ki so bili z njimi tesno povezani in jim bili podložni, so se v 6. stoletju pr. n. št. uprli Medijskemu cesarstvu.

Ahemenidsko cesarstvo (~705–559 pr. n. št.) uredi

Glavni članek: Ahemenidsko cesarstvo.
Portret Ime Sorodstvo Vladanje Komentar
Ahemenidi (~705–559 pr. n. št.)
Ahemen ~705 pr. n. št. Prvi vladar Ahemenidskega kraljestva.
TeispAhemenov sin.~640 pr. n. št.
  Kir I. Teispov sin. ~580 pr. n. št.
Arijaramna Teispov sin. Sovladar Kira I.
  Kambiz I. Sin Kira I. in oče Kira II. ~550 pr. n. št.
Arsam Arijaramnov sin. Sovladar Kambiza I.

Ahemenidsko cesarstvo (559–334/327 pr. n. št.) uredi

Glavni članek: Ahemenidsko cesarstvo.
Portret Naslovi Vladarsko ime Osebno ime Rojstvo Sorodstvo Vladanje Smrt Komentar
Ahemenidi (559–334/327 pr. n. št.)
  Veliki kralj, kralj kraljev, kralj Anšana, kralj Medije, kralj Babilonije, kralj Sumerije in Akadije, kralj štirih vogalov sveta Kir Veliki – 600 pr. n. št. Sin Kambiza I. in Mandane Medijske, Astjagove hčerke 559–530 pr. n. št. 530 pr. n. št. Kralj Anšana od 559 pr. n. št. Ubit v bitki z Masageti.
  Veliki kralj, kralj kraljev, faraon Egipta Kambiz II. – ? Sin Kira Velikega. 530–522 pr. n. št. 521 pr. n. št. Umrl na pohodu proti upornikom.

Faraonski naslovi: Horovo ime: Smataui, Prestolno ime: Mesutire[2]

  Veliki kralj, kralj kraljev, faraon Egipta Bardija Gaumata (?) ? Sin Kira Velikega; morda prevarant, ki je trdil, da je Bardija. 522 pr. n. št. 522 pr. n. št. Ubili so ga perzijski aristokrati.
Smerdis – Domnevni brat Kambiza II. 521 pr. n. št.
  Veliki kralj, kralj kraljev, faraon Egipta Darej I. Veliki – 550 pr. n. št. Histaspov sin. 522–486 pr. n. št. 486 pr. n. št. Faraonski naslovi: Horovo ime: Menkhib
Prestolno ime: Stutre[3]
  Veliki kralj, kralj kraljev, faraon Egipta Kserks I. Veliki – 519 pr. n. št. Sin Dareja I. 485–465 pr. n. št. 465 pr. n. št. Zelo verjetno Ahasuer iz Esterine knjige[4]
  Veliki kralj, kralj kraljev, faraon Egipta Artakserks I. Dolgoroki Ars ? Sin Kserksa I. 465–424 pr. n. št. 424 pr. n. št. Nekateri domnevajo, da je istoveten s kraljem Ahaseurom iz Esterine knjige.
Veliki kralj, kralj kraljev, faraon Egipta Kserks II. Artakserks ? Sin Artakswrksa I. 424 pr. n. št. 424 pr. n. št. Priznan samo v Perziji; ubil ga je Sogdijan.
Veliki kralj, kralj kraljev, faraon Egipta ? Sogdijan ? Sin Artakserksa I. 424–423 pr. n. št. 423 pr. n. št. Priznan samo v Perziji in Elamu; ubil ga je Darej II.
  Veliki kralj, kralj kraljev, faraon Egipta Darej II. Noh Noh ? Sin Artakserksa I. 424–404 pr. n. št. 404 pr. n. št.
  Veliki kralj, kralj kraljev Artakserks II. Mnemon Arsak ? Sin Dareja II. 404–358 pr. n. št. 358 pr. n. št.
  Veliki kralj, kralj kraljev, faraon Egipta Artakserks III. Noh Noh ? Sin Artakserksa II. 358–338 pr. n. št. 338 pr. n. št. Ubit.
Veliki kralj, kralj kraljev, faraon Egipta Artakserks IV. Arz Arz ? Sin Artakserksa III. 338–336 pr. n. št. 336 pr. n. št. Ubit.
  Veliki kralj, kralj kraljev, faraon Egipta Darej III. Kodoman Artašata 380 pr. n. št. Sin Arzama sina Ostana sina Dareja II. 336–330 pr. n. št. 330 pr. n. št. Ubil ga je Artakserks V.
  Veliki kralj, kralj kraljev Artakserks V. Bes ? Morda potomec Artakserksa II. 330–329 pr. n. št. 329 pr. n. št. ubil ga je Aleksander Veliki.

Opombi:

  • Na splošno velja, da se je Stara Perzija končala s propadom Ahemenidske dinastije v vojnah Aleksandra Velikega.
  • Pisni viri teh vladarjev so dokaj dvomljivi in velikokrat veljajo za iznajdbo Dareja I.

Makedonsko cesarstvo (336–306 pr. n. št.) uredi

 
Makedonsko cesarstvo v njegovem največjem obsegu
Glavni članek: Makedonija (kraljestvo).
Portret Naslov Ime Rojstvo Sorodstvo Vladanje Smrt Komentar
Argidska dinastija (336–306 pr. n. št.)
  Kralj Aleksander Veliki 356 pr. n. št. Sin Filipa II. Makedonskega 336–323 pr. n. št. 13. junij 323 pr. n. št. Kralj Makedonije od leta 336 pr. n. št. kot Aleksander III.
  Kralj Filip III. Arhidej okoli 359 pr. n. št. Sin Filipa II. Makedonskega junij 323 – 317 pr. n. št. 317 pr. n. št. Ubit v Olimpiji.
  Kralj Aleksander IV. Makedonski september 323 pr. n. št. Sin Aleksandra III. september 323–309 pr. n. št. 309 pr. n. št. Kralj Makedonije kot Aleksander IV. do leta 309 pr. n. št., ko ga je ubil Antipatrov sin Kasander.
Regent Perdik ? junij 323–321 pr. n. št. 321 pr. n. št. Regent za Aleksandra IV. in Filipa III., princa Orestide.
Regent Antipater 398 pr. n. št. Sin Jola. 321–319 pr. n. št. 319 pr. n. št. Regent za Aleksandra IV. in Filipa III.
Regent Poliperhon 394 pr. n. št. Sin Simija. 319–316 pr. n. št. 303 pr. n. št. Regent za Aleksandra IV. in Filipa III., v Perziji brez prave oblasti.
  Regent Kasander ? pr. n. št. Antipatrov sin. 316–309 pr. n. št. 297 pr. n. št. Regent za Aleksandra IV. in njegov morilec, v Perziji brez prave oblasti.

Selevkidsko cesarstvo (311–129 pr. n. št. ) uredi

 
Selevkidsko cesarstvo v njegovem največjem obsegu
Glavni članek: Selevkidsko cesarstvo.
Portret Naslov Vladarsko ime Osebno ime Rojstvo Sorodstvo Vladanje Smrt Komentar
Selevkidi (311–129 pr. n. št.)
  King Selevk I. Nikator – okoli 358 pr. n. št. Sin Antioha sina Selevka. 311–281 pr. n. št. 281 pr. n. št. Kot "kralj" se je naslavljal od leta 306 pr. n. št.
  Kralj Antioh I. Soter – ? Sin Selevka I. 281–261 pr. n. št. 261 pr. n. št. Sovladar od leta 291 pr. n. št.
  Kralj Antioh II. Teos – 286 pr. n. št. Sin Antioha I. 261–246 pr. n. št. 246 pr. n. št.
  Kralj Selevk II. Kalinik – ? Sin Antioha II. 246–225 pr. n. št. 225 pr. n. št.
  Kralj Selevk III. Keraun Aleksander okoli 243 pr. n. št. Sin Selevka II. 225–223 pr. n. št. 223 pr. n. št.
  Veliki kralj Antioh III. Veliki – okoli 241 pr. n. št. Sin Selevka II. 223–187 pr. n. št. 187 pr. n. št.
  Kralj Selevk IV. Filopator – ? Sin Antioha III. 187–175 pr. n. št. 175 pr. n. št.
  Kralj Antioh – okoli 180 pr. n. št. Sin Selevka IV. 175–170 pr. n. št. 170 pr. n. št. Umoril ga je Antioh IV. Epifan.
  Kralj Antioh IV. Epifan Mitridat okoli 215 pr. n. št. Sin Antioha III. 175–163 pr. n. št. 163 pr. n. št. Ubit v Elimaju.
  Kralj Antioh V. Eupator – okoli 172 pr. n. št. Sin Antioha IV. 163–161 pr. n. št. 161 pr. n. št.
  Kralj Demetrij I. Soter – 185 pr. n. št. Sin Selevka IV. 161–150 pr. n. št. 150 pr. n. št.
  Kralj Aleksander Balas – ? Domnevno sin Antioha IV. 150–146 pr. n. št. 146 pr. n. št.
  Kralj Demetrij II. Nikator – ? Sin Demetrija I. 146–139 pr. n. št. 139 pr. n. št. Poražen in ujet v vojni s Parti. Poročen z Rodoguno, hčerko Mitridata I. Partskega.
  Kralj Antioh VI. Dioniz – 148 pr. n. št. Sin Aleksandra III. 145–142 pr. n. št. 138 pr. n. št. V sporu z Demetrijem II.
  Kralj Antioh VII. Sidet – ? Sin Demetrija I. 139–129 pr. n. št. 129 pr. n. št. Ubit v bitki s Fraatom II. Partskim.

Leta 247 pr. n. št je Arsak I. ustanovil Partsko cesarstvo in začel širiti svoje ozemlje, dokler niso Selevkidi sredi 2. stoletja pr. n. št v celoti izgubili oblast nad Perzijo. Po Antiohu IV. je bilo več Selevkidskih vladarjev iz Sirije in nekaj časa iz Babilonije, vendar noben ni imel večje moči v Perziji.

Fratarake uredi

Glavni članek: Frataraka.

Zgleda, da so bili fratarake guvernerji ali natančneje podsatrapski guvernerji Selevkidskega cesarstva.

Ime Datum Kovanci Sorodstvo Komentar
1 Bajdad (bgdt) 3. stoletje pr. n. št.   Frataraška dinastija. Bajkardov sin. Guuverner Selevkidskega cesarstva. Na kovancu je aramejski napis bgdt prtrk' zy 'lhy' (Bajdād, fratarakā bogov).
2 Ardahšir I. (rtḥštry) sredina 3. stoletja pr. n. št.   Frataraška dinastija. Guverner Selevkidskega cesarstva.
3 Vahbarz (whwbrz - v Poljenu 7.40 omenjen kot Oborz) sredina 3. stoletja pr. n. št.   Frataraška dinastija. Guverner Selevkidskega cesarstva.
4 Vadfradad I. (wtprdt) 3. stoletje pr. n. št.   Frataraška dinastija. Vahbarzov sin. Guverner Selevkidskega cesarstva.
5 Vadfradad II. okoli 140 pr. n. št.   Frataraška dinastija. Guverner Selevkidskega cesarstva v prehodnem obdobju. Na kovancu je aramejski napis wtprdt [p]rtrk' zy 'ly' (Vādfradād, frataraka bogov).[5]
6 Neznani kralj I. (Syknlt?) druga polovica 2. stoletja pr. n. št.   ? Prehodno obdobje. Na kovancu ni napisa.

Nedavna odkritja perzijskih kovancev kažejo, da so vladali verjetno v naslednjem zaporedju: Ardašir I., Vahbarz, Vadfradad I., Bajdad in Vadfradad II. [6]

Kralji Perzije (Farsa) uredi

Ime Datum Kovanci Sorodstvo Komentar
7 Darev I. konec 2. stoletja pr. n. št.   ? Darev I. in njegovi nasledniki so bilo podkralji Partskega cesarstva. Na kovancu je aramejski napis d’ryw mlk (𐡃‬𐡀𐡓𐡉‬‬𐡅‬ 𐡌𐡋‬𐡊‬, Kralj Darev).[5]
8 Vadfradad III. prva polovica 1. stoletja pr. n. št.   ? Podkralj Partskega cesarstva. Na kovancu je aramejski napis wtprdt mlk (𐡅‬𐡕‬𐡐‬𐡓‬𐡃‬𐡕 𐡌‬𐡋𐡊‬, Kralj Vadfradad).
9 Darev II. 1. stoletje pr. n. št.   Sin Vadfradada III. Podkralj Partskega cesarstva. Na kovancu je aramejski napis d’ryw mlk brh wtprdt mlk' (Kralj Darev, sin kralja Vadfradada).
10 Ardahšir II. druga polovica 1. stoletja pr. n. št.   Sin Dareva II. Podkralj Partskega cesarstva. Brat Vahšir I. ga je ubil.
11 Vahšir (Oksater) druga polovica 1. stoletja pr. n. št.   Sin Dareva II. Podkralj Partskega cesarstva.
12 Pakor I. prva polovica 1. stoletja n. št.   Sin Vahširja I. Podkralj Partskega cesarstva.
13 Pakor II. prva polovica 1. stoletja n. št.   ? Podkralj Partskega cesarstva.
14 Nambed sredina 1. stoletja n. št.   Sin Ardahširja II. Podkralj Partskega cesarstva.
15 Napad druga polovica 1. stoletja n. št.   Sin Nambeda. Podkralj Partskega cesarstva.
16 'Neznani kralj II.' konec 1. stoletja n. št.   ? Podkralj Partskega cesarstva.
17 Vadfradad IV. prva polovica 2. stoletja n. št.   ? Podkralj Partskega cesarstva.
18 Mančir I. prva polovica 2. stoletja n. št.   ? Podkralj Partskega cesarstva.
19 Ardašir III. prva polovica 2. stoletja n. št.   Sin Mančirja I. Podkralj Partskega cesarstva.
20 Mančir II. sredina 2. stoletja n. št.   Sin Ardaširja III. Podkralj Partskega cesarstva.
21 Neprepoznan kralj III./
predhodnik Pakorja III.[7]		 druga polovica 2. stoletja n. št.   ? Podkralj Partskega cesarstva.
22 Mančir III. druga polovica 2. stoletja n. št.   Sin Manširja II. Podkralj Partskega cesarstva.
23 Ardašir IV. konec 2. stoletja n. št.   Sin Mančirja III. Podkralj Partskega cesarstva.
24 Vahšir II. (Oksater) okoli 206-210 n. št.   ? Podkralj Partskega cesarstva. Zadnji Bazarangid.
25 Šapur začetek 3. stoletja n. št.   Brat prvega Sasanida Ardaširja I. Podkralj Partskega cesarstva.
26 Ardašir V.
(Sasanidska dinastija Ardašir I.) 		začetek 3. stoletja n. št.   Podkralj Partskega cesarstva. Prvi sasanidski vladar.

Partsko cesarstvo (247 pr. n. št. – 228 n. št.) uredi

Glavni članek: Partsko cesarstvo.
 
Partsko cesarstvo v njegovem največjem obsegu

Selevkidska dinastija je postopno izgubila oblast v Perziji. Leta 253 se je v Partiji uveljavila dinastija Arsakidov. Parti so postopoma širili svoji oblast, dokler niso sredi 2. stoletja pr. n. št. Selevkidi izgubili vso oblast. Oblast na vzhodu cesarstva je Antioh VII. Sidet dokončno izgubil leta 129 pr. n. št.

Portret Naslov Vladarski ime Osebno ime Rojstvo Sorodstvo Vladanja Smrt Komentar
Partska Arsakidska dinastija (247 pr. n. št. – 228 n. št.)
  Kralj, karen, avtokrat Arsak I. Tiridat I. ali Arsak ? Potomec Arsaka, sina Friapata, ki je bil verjetno sin Artakserksa II. 247–211 pr. n. št. 211 pr. n. št.
  ? Arsak II. Artaban I. ali Arsak ? Sin Arsaka I. 211–185 pr. n. št.[8] 185 pr. n. št.
  ? Arsak III. Friapatij ? Vnuk Tiridata I. 185–170 pr. n. št.[8] 170 pr. n. št.
  ? Arsak IV. Fraat I. ? Sin Friapatija. 170–167 pr. n. št.[9] 167 pr. n. št.
  Veliki kralj, Teos, Teopator, Filhelen Arsak V. Mitridat I. ? Sin Friapatija. 167[9] –132 pr. n. št.[10] 132 pr. n. št.
  Veliki kralj, Filopator, Teopator, Nikifor Arsak VI. Fraat II. ? Sin Mitridata I. 132–127 pr. n. št.[10] 127 pr. n. št. Ubit v bitki s Skiti.
  Kralj Arsak VII. Artaban II. ? Sin Friapatija. 127–126 pr. n. št.[10] 126 pr. n. št. Ubit v bitki s Točarji.
Veliki kralj, teopator, Filadelf, Filhelen, Epifan Arsak VIII. Vologaz (?)[10] ? Sin Friapatija. 126–122 pr. n. št.[10] 122 pr. n. št. Prvi arsakidski kralj Medije, Arana in Iberije.
Veliki kralj, kralj kraljev, Epifan, Filhelen Arsak IX. Artaban (?)[10] ? Sin Artabana II. 122–121 pr. n. št. 121 pr. n. št. Ubit v bitki z Medijci.
  Veliki kralj, veliki kralj kraljev, Epifan, Soter Arsak X. Mitridat II. ? Sin Artabana II. 121[11]–91 pr. n. št. 91 pr. n. št.
  Veliki kralj, Eepifan, Filhelen, Everget, avtokrat Arsak XI. Gotarz I. ? Sin Mitridata II. 91–87 pr. n. št. 87 pr. n. št.
Veliki kralj, Teopator, Nikator Arsak XII. Artaban (?)[9] ? Verjetno sin Arsaka VIII. Vologaza 91–77? pr. n. št. 77 (?) pr. n. št.
Veliki kralj, veliki kralj kraljev, Dikaj, Everget, Filhelen, avtokrat, Filopator, Epifan Arsak XIII. Mitridat[10] ? Verjetno sin Mitridata II. 88–67 pr. n. št. 67 pr. n. št.
  Veliki kralj kraljev, Everget, Epifan, Filhelen Arsak XIV. Orod I. ? Verjetno sin Mitridata II. 80–75 pr. n. št. 75 pr. n. št.
  Veliki kralj, Teopator, Everget, Epifan, Filhelen Arsak XV. Sanatruk 157 pr. n. št. Verjetno sin Arsaka VIII. Vologaza (?)[9] 77–70 pr. n. št. 70 pr. n. št.
Veliki kralj, Teopator, Everget, Epifan, Filhelen, Evzeb Arsak XVI.[9] Arsak (?) ali Vardan (?) ali Vonon (?) ? ? 77–66 pr. n. št. 66 pr. n. št. Najbolj zamračen velik monarh 1. tisočletja pr. n. št. O njem ni trenutno prav nič znanega.
  Veliki kralj, Teos, Everget, Epifan, Filhelen Arsak XVII. Fraat III. ? Sin Sanatruka. 70–57 pr. n. št. 57 pr. n. št. Ubil ga je Orod II.
Veliki kralj, Filopator, Everget, Epifan, Filhelen Arsak XVIII.[9] ? ? Verjetno sin Arsaka XVI. 66–63 pr. n. št. 63 pr. n. št. Drugi najbolj zamračen monarh 1. tisočletja pr. n. št. O njem ni trenutno prav nič znanega.
  Veliki kralj, veliki kralj kraljev, Dikaj, Epifan, Teos, Eupator, Teopator, Filhelen Arsak XIX. Mitridat III. ? Sin Fraata III. 65[9] –54 pr. n. št. 54 pr. n. št. Ubil ga je Orod II.
  Kralj kraljev, Filopator, Eupator, Everget, Dikaj, Filhelen, Ktist Arsak XX. Orod II. ? Sin Fraata III. 57–38 pr. n. št. 38 pr. n. št. Ubil ga je Fraat IV.
  Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen Arsak XXI. Pakor I. ? Sin Oroda II. 50–38 pr. n. št. 38 pr. n. št. Ubit v bitki z Rimljani.
  Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen Arsak XXII. Fraat IV. ? Sin Oroda II. 38–2 pr. n. št. 2 pr. n. št. Ubila ga je Muza Partska.
Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen, avtokrat, Filoromej Arsak XXIII. Tiridat II. ? Verjetno potomec Arsaka XIII. Mitridata. 30–25 pr. n. št. po 23 pr. n. št. Po odstavitvi odšel v Rim.
? Arsak XXIV. Mitridat[12] ? Verjetno potomec Arsaka XIII. Mitridata. 12–9 pr. n. št. ?
  Kraljica kraljic, Tea, Uranija Muza Muza Partska ? Kraljica Fraata IV. 2 pr. n. št. – 4 n. št. 4? n. št. Mati Fraata V.
  Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen Arsak XXV. Fraat V. (Fraatek) ? Sin Fraata IV. in Muze Partske. 2 pr. n. št. – 4 n. št. 4 n. št. Po odstavitvi odšel v Rim.
  Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen Arsak XXVI. Orod III. ? Verjetno potomec Arsaka XIII. Mitridata. 4–6 n. št. 6 Ubili so ga partski aristokrati.
  Veliki kralj, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen, Nikifor Arsak XXVII. Vonon I. ? Sin Fraata IV. 8–12 19 Po odstavitvi odšel v Rim. Rimljani so ga kasneje ubili.
  Kralkj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen Arsak XXVIII. Artaban III. ? Verjetno potomec Arsaka XIII. Mitridata. 10–40 40
? Arsak XXIX. Tiridat III. ? Verjetno potomec Tiridata II. 35–36 ? Po odstavitvi odšel v Rim.
? Arsak XXX. Cinam ? Sin Artabana III. 37 ? Odstopil.
  Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen Arsak XXXI. Gotarz II. 11 Sin Artabana III. 40–51 51
  Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen Arsak XXXII. Vardan I. ? Sin Artabana III. 40–46 46 Ubil ga je Gotarz III.
  Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen Arsak XXXIII. Vonon II. ? Verjetno sin Artabana III. okoli 45–51 51
? Arsak XXXIV. Mitridat[13] ? Sin Vonona I. 49–50 ? Gotarz II. ga je pohabil in ubil.
  Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen, gospodar Arsak XXXV. Vologas I. ? Sin Vonona II. 77
  Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen Arsak XXXVI. Vardan II. ? Sin Vologasa I. 55–58 ? Odstavljen.
  Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen Arsak XXXVII. Vologas II. ? Verjetno starejši sin Vologasa I. 77–89/90 ?
  Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen Arsak XXXVIII. Pakor II. ? Verjetno mlajši sin Vologasa I. 77–115 115
  Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen Arsak XXXIX. Artaban IV. ? Verjetno sin Vologasa I. ali Artabana III. 80–81 ?
  Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen Arsak XL. Kosroj I. ? Brat Pakorja II. 89/90–130 130
  Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen Arsak XLI. Vologas III. ? Verjetno sin Sanatruka I. 105–148 148 Bil je tudi kralj Armenije kot Vologas I.
  Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen Arsak XLII. Partamaspat ? Sin Kosroja I. 116–117 po 123 Po osdstavitvi odšel v Rim.
  Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen Arsak XLII. Partamaspat ? Sin Kosroja I. 116–117 po 123 Po osdstavitvi odšel v Rim.
Sanatruk II. ? Sin Mitridata IV. 116
Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen Arsak XLIV.[14] ? ? ? okoli 140 – okoli 140 okoli 140
  Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen Arsak XLV. Vologas IV. ? Sin Mitridata IV. 148–191 191
  Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen Arsak XLVI. Vologas V. ? Sin Vologasa IV. 191–208 208
  Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen Arsak XLVII. Kosroj II. ? Verjetno sin Vologas IV. okoli 190 – okoli 195 ?
  Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen Arsak XLVIII. Vologas VI. 181 Sin Vologasa V. 208–228 228 Ardašir I. ga je ubil.
  Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen Arsak XLIX. Artaban V. ? Sin Vologasa V. 213–226 226 Ardašir I. ga je ubil.
Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen Arsak L. Tiridat IV.[15] ? Sin Vologasa IV. 217–222 ? Bil je tudi kralj Armenije.

Sasanidsko cesarstvo (224–651) uredi

 
Sasanidsko cesarstvo v njegovem največjem obsegu
Glavni članek: Sasanidsko cesarstvo.
Portret Naslov Vladarsko ime Osebno ime Rojstvo Sorodstvo Vladanje Smrt Komentar
Sasanidi
  Šahinšah[16] Ardašir I. – 180 Sin Papaka, sina Sasana. 28. april 224 – februar 242 februar 242
  Šahinšah Šapur I. – 215 Sin Ardaširja I. 12. april 240 – maj 270 maj 270 Utrdil in razširil je Sasanidsko cesarstvo, se vojskoval z Rimskim cesarstvom in s cesarjem Filipom Arabcem sklenil mirovni sporazum, ki so ga Rimljani imeli za "najbolj sramotnega v rimski zgodovini".
  Šahinšah, vuzurg Armananšah[17] Hormizd I. Hormizd-Ardašir ? Sin Šapurja I. maj 270 – junij 271 junij 271 Sodeloval je v očetovih vojnah proti Rimskemu cesarstvu in bil guverner Armenije, sicer pa se med njegovim vladanjem v Iranu ni zgodilo nič posebnega.
  Šahinšah, Gilanšah Bahram I. – ? Sin Šapurja I. junij 271 – september 274 september 274 Z njegovo vladavino se je končala sasanidska strpnost do manihejstva. Zaratustrstvo postane državna vera.
  Šahinšah Bahram II. – ? Sin Bahrama I. september 274 – 293 293
  Šahinšah, Sakanšah Bahram III. – ? Sin Bahrama II. 293 293 Bahram III. se šteje za prešibkega vladarja, da bi vladal obsežnemu cesarstvu. Večina plemstva je izpodbijala njegovo nasledstvo in obljubila zvestobo njegovemu staremu stricu Narsehu. Odstavljen.
  Šahinšah, Vuzurg Armananšah Narseh – ? Sin Šapurja I. 293–302 302 Kot satrap Kušana in vseh vhodnih sasanidskih ozemelj je leta 293 z državnim udarom odstavil Bahrama III. in končal večletno obdobje notranje nestabilnosti. Obnovil je sasanidsko ekspanzionistično zunanjo politiko.
  Šahinšah Hormizd II. – ? Narsehov sin. 302–309 309 Vladavino Hormizda II. so zaznamovali notranji pretresi, s katerimi se je uspešno spopadal. Vladavino so prekinile spletke iranskega plemstva, ki ga je na osamljenem kraju umorilo.
Šahinšah Adur Narseh – ? Sin Hormizda II. 309 309 Iranski aristokrati so ga ubili.
  Šahinšah, Dhu al-aktaf[18] Šapur II. – 309 Sin Hormizda II. 309–379 379 Spada med štiri najslavnejše iranske vladarje. Z njegovo vladavino se je začela prva zlata doba cesarstva. Izvajal je strogo versko politiko, kaznoval heretike in odpadnike in preganjal kristjane. Do Judov je bil prijateljsko razpoložen.
  Šahinšah Ardašir II. – 309/310 Sin Hormizda II. 379–383 383
  Šahinšah Šapur III. – ? Sin Šapurja II. 383 – december 388 december 388 Z Rimljani je sklenil sporazum o delitvi Armenije, na vzhodu pa je v vojni z Alhonskimi Huni izgubil Kabul.
  Šahinšah, Kirmanšah Bahram IV. – ? Sin Špurja II. december 388 – 399 399 Neučinkovit in med plemstvom in zaratustrsko duhovščino osovražen vladar. Leta 399 so ga ubili lastni vojaki.
  Šahinšah Jazdegerd I. – 363 Sin Šapurja III. 399 – 21. januar 420 21. januar 420 Vladavina Jazdegerda I. je bila obdobje prenove. Vodil je strpno versko in miroljubno zunanjo politiko, ki ni bila skladna z interesi plemstva in zaratustrske duhovščine, zato so ga umorili.
Šahinšah Šapur IV. – ? Sin Jazdegerda I. 420 420 Kralj Armenije. Po očetovi smrti prevzel oblast in vladal zelo malo časa, ker sta ga plemstvo in duhovščina umorila.
Šahinšah Kozrav Uzurpator – ? Sin Bahrama IV.. 420 ? Za šaha ga je izvolilo plemstvo in duhovščina po umoru Šapurja IV. Njegova usoda po odstopu s prestola ni znana.
  Šahinšah Bahram V. – 406 Sin Jazdegerda I. 21. januar 420 – 20. junij 438 20. junij 438
  Šahinšah Jazdegerd II. – ? Sin Bahrama V. 20. junij 438 – 15. december 457 15. december 457
  Šahinšah Hormizd III. – 399 Sin Jazdegerda II. 457–459 459 Peroz I. ga je ubil.
  Šahinšah Peroz I. – 459 Sin Jazdegerda II. 457 – januar 484 januar 484 Ubit v bitki s Heftaliti.
  Šahinšah Balaš – ? Sin Jazdegerda II. februar 484 – 488 488
  Šahinšah Kavad I. – 449 Sin Peroza I. 488–496 13. september 531 Odstavljen. Po več zmagah in porazih v vojni z Bizantinci je leta 532 z njimi sklenil "večni mir". Nadoblasti Heftalitov se mogel otresti, a je kljub temu ustanovil nekaj mest in začel urejati davčni sistem in notranjo upravo.
  Šahinšah Džamasp – ? Sin Peroza I. 496–498 502 Odstavljen.
  Šahinšah, Anuširavan, Pravični Kozrav I. – 500 Sin Kavada I. 13. september 531 – 31. januar 579 31. januar 579 Uvedel učinkovit davčni sistem, ki je temeljil na popisu zemljiških posesti. Uvedel je nove enote dehkanov (vitezov), ki jih je plačevala država. Bolj ali manj uspešno se je vojskoval z Bizantinci. S pomočjo polbrata jemenskega kralja je osvojil južno Arabijo.
  Šahinšah Hormizd IV. – 540 Sin Kozrava I. 31. januar 579 – 5. september 590 5. september 590 Vistahm ga je ubil.
  Šahinšah, Aparviz Kozrav II. – 570 Sin Hormizda IV. september 590 – september 590 28. februar 628 Odstavljen, odšel na bizantinsko ozemlje.
Mihranidi
  Šahinšah, Čubineh Bahram VI. Merbandak ? Sin Bahrama Gušnaspa Mihranskega september 590 – januar 591 591 Umorjen na ukaz Kozrava II.
Sasanidi
  Šahinšah, Aparviz Kozrav II. – 570 Sin Hormizda IV. januar 591 – 25. februar 628 28. februar 628 Usmrčen na ukaz Kavada II.
Ispahbudani
  Šahinšah Bistam – ? Sin Šašurja Ispahbudanskega; stric Kozrava II. in mož Gorduje, sestre Bahrama V. 591 – 596 ali 600 596 ali 600 Ubila ga je žena Gorduja ali njegov general Pariovk.
Šahinšah Hormizd V. – 593
Sasanidi
  Šahinšah Kavad II. Širuja ? Sin Kozrava II. 25. februar 628 – 15. september 628 15. september 628 Umrl zaradi kuge.
  Šahainšah Ardašir III. – 621 Sin Kavada II. 15. september 628 – 27. april 629 27. april 629 Šahbaraz ga je ubil.
Mihranidi
  Šahinšah, Šarvaraz Šarbaraz – ? Sasanidski general iz Mihranske dinastije. 27. april 629 – 17. junij 629 17. junih 629 Ubit na Boranov ukaz.
Sasanidi
  Šahinšah Kozrav III. – ? Nečak Kozrava II. 630 630 Ubit po petih dneh vladanja.
  Šahbanu, Kraljica Boranduht – 590 Hčerka Kozrava II. 17. junij 629 – 16. junij 630 (prvič)

631 – 632 (drugič)

632 Iranski aristokrati so jo odstavili in zamenjali s Šapurjem Šahrvarazom. Po ponovnem prihodu na prestol so jo zadavili.
Šahinšah Šapur-i Šarvaraz – ? Sin Šahrbaraza in neznane sestre Kozrava II. 630 ? Iranski aristokrati so ga odstavili in zamenjali z Azarmidohto.
Šhinšah Peroz II. Gušnasp-Bandeh ? Sin Mihran-Gošnaspa in Čaharbaht, hčerke Jaznadada, sina Kozrava I. 630 630 Iranski aristokrati so ga ubili.
  Šahbanu Azarmidoht – ? Hčerka Kozrava II. 630–631 631 Iranski aristokrati so jo ubili.
  Šahinšah Kozrav IV. Hurrazad ? Sin Kozrava II. 631 631 Iranski aristokrati so jo ubili.
Ispahbudhani
  Šahinšah Faroh Hormizd – ? Sin sasanidskega generala Vindujiha, Vistahmov brat 630–631 631 Ubit na Azarmidohtin ukaz.
Sasanidi
  Šahinšah Hormizd VI. – ? Vnuk Kozrava II. 630–631 631 Iranski aristokrati so jo ubili.
  Šahinšah Jazdegerd III. – 624 Sin Šahrijarja, sina Kozrava II. 16. junij 632–651 651 Ubit.

Opomba: Na splošno velja, da se je klasična Perzija končala s propadom Sasanidskega cesarstva zaradi muslimanske osvojitve Perzije.

Dabujidsko kraljestvo (642–760) uredi

Glavni članek: Dabujidi.
 
Dabujidsko kraljestvo okoli leta 720)

Dabujidi so bili zoroastrska perzijska dinastija, ki je več kot sto let vladala na severu Irana, dokler je ni osvojil Abasidski kalifat.

Portret Naslov Ime Rojstvo Sorodstvo Vladanje Smrt Komentar
Dabujidi (642–760)
  Sepahbod Gil Gavbara ? Piruzov sin. 642–660 660
Sepahbod, Gil-Gilan, Padašvargaršah Dabuja ? Gil Gavbarov sin. 660–676 676
  Sepahbod, Gil-Gilan, Padašvargaršah Farukan I. Veliki ? Dabujev sin. 712–728 728
  Sepahbod, Gil-Gilan, Padašvargaršah Dadburzmir ? Sin Farukana Velikega. 728–740/741 740/741
Sepahbod, Gil-Gilan, Padašvargaršah Farukan II. Mali ? Sin Farukana Velikega. 740/741–747/48 747/48 Regent za Kuršida Tabaristanskega.
  Sepahbod, Gil-Gilan, Padašvargaršah Kuršid Tabaristanski 734 Sin Dadburzmirja. 740/741–760 761 Naredil samomor.

Rašidunski kalifat (642–661) uredi

Glavni članek: Rašidunski kalifat.
 
Rašidunsko cesarstvo v svojem največjem obsegu pod kalifom Utmanom leta 654
Portret Naslov Ime Kunja Rojen Sorodstvo Vladanje Smrt Komentar
  Al Faruk, Kalif, Emir al-Muminin Omar Abu Hafs 583 Sin Katab ibn Nufajla. 642–644 644 Omar je postal kalif leta 634; njegova vojska je leta 642 osvojila Perzijo. Ubil ga je Piruz Nahavandi.
  Zonurain, Kalif, Emir al-Muminin Utman ibn Afan Abu Amr 579 Sin Afana iz omajadskega klana. 644–656 656 Ubili so ga uporniki.
  Al-Mortaza, Kalif, Emir al-Muminin, Veliki imam, Mula Ali Ali Ibn Abi Talib Abul-Hasan 598 Sin Abu Taliba iz Hašemitskega klana, Mohamedov zet. 656–661 661 Ubili so ga Haridžiti.

Omajadski kalifat (661–750) uredi

Glavni članek: Omajadski kalifat.
 
Omajadski kalifat v svojem največje, obsegu okoli leta 750
Portret Naslov Ime Kunja Rojen Sorodstvo Vladanje Smrt Komentar
Kalif, Emir al-Muminin Muavija I. Abu Abdulah ? Sin Abu Sufjan ibn Harba, bratranec Utman ibn Afana in drugi bratranec preroka Mohameda. 661–680 680
  Kalif, Emir al-Muminin Jezid I. Abu Halid ? Sin Muavije I. 680–683 683
Kalif, Emir al-Muminin Muavija II. Abu Abd ur-Rahman ? Sin Jezida I. 683–684 ? Odstopil (?)
Kalif, Emir al-Muminin Marvan I. Abu Abd al-Malik ? Sin Hakama, bratranca Muavije I. 684–685 685 Ubila ge je žena.
  Kalif, Emir al-Muminin Abd al-Malik Abudul Valid ? Sin Narvana I. 685–705 705
Kalif, Emir al-Muminin Al Valid I. Abudul-Abas ? Sin Abd al-Malika ibn Marvana. 705–715 715
Kalif, Emir al-Muminin Sulejman ibn Abd al-Malik Abu Ajub ? Sin Abd al-Malika ibn Marvana. 715–717 717
Kalif, Emir al-Muminin Omar II. Abu Hafṣ ? Sin Abd al-Aziza, sina Marvana I. 717–720 720
Kalif, Emir al-Muminin Jezid II. Abu Halid ? Sin Abd al-Malika ibn Marvana. 720–724 724
  Kalif, Emir al-Muminin Hišam Abudul Valid ? Sin Abd al-Malika ibn Marvana 724–743 743
Kalif, Emir al-Muminin Al Valid II Abudul Abas ? Sin Jezida II. 743–744 744
Kalif, Emir al-Muminin Jezid III. Abu Halid ? Sin Al-Valida I. in Šahfarand, hčerke Peroza III. 744–744 744 Ubit.
Kalif, Emir al-Muminin Ibrahim Abu Išak ? Sin Al Valida I. 744–744 744 Ubit.
Kalif, Emir al-Muminin Marvan II. Abu Abd al-Malik ? Sin Mohameda, sina Marvana I. 744–750 750 Vladal iz Harrana v Al Džaziri (Gornja Mezopotamija); As Safah ga je ubi.

Abasidski kalifat (750–946) uredi

Glavni članek: Abasidski kalifat.
 
Abasidski kalifat v njegovem največjem obsegu (okoli leta 850)
Portret Naslov Vladarsko ime Osebno ime Rojstvo Sorodstvo Vladanje Smrt Komentar
  Kalif, Emir al-Muminin As-Safah Abudul Abbas Abdulah 721 Sin Mohameda ibn Ali ibn Abdalaha, Mogamedovega strica po očetovi strani 750–754 754
  Kalif, Emir al-Muminin Al-Mansur Abu Džafar Abdulah 714 As-Safahov brat 754–775 775
  Kalif, Emir al-Muminin Al-Mahdi Abu Abdulah Mohamed 744/745 Al-Mansurjev sin 775–785 785
Kalif, Emir al-Muminin Al-Hadi Abu Mohahamed Musa 764 Al-Mahdijev sin 785–786 786
  Kalif, Emir al-Muminin Ar-Rashid Abu Džafar Harun 763/766 Al-Mahdijev sin 786–809 809
Kalif, Emir al-Muminin Al-Amin Abu Abdulah Mohamed 787 Sin Haruna al-Rašida 809–813 813 Al-mamun ga je ubil
  Kalif, Emir al-Muminin Al-Mamun Abudl-Abas Abdulah 786 Sin Haruna al-Rašida 813–833 833
Kalif, Emir al-Muminin Al-Mutasim Abu Išak Mohamed 795 Sin Haruna al-Rašida 833–842 842
Kalif, Emir al-Muminin Al-Vatik Abu Džafar Harun 816 Al-Mutasimov sin 842–847 847
Kalif, Emir al-Muminin Al-Mutavakil Abudl-Fazl Džafar 821 Al-Mutasimov sin 847–861 861 Al-Muntasir ga je ubil
Kalif, Emir al-Muminin Al-Muntasir Abu Džafar Mohamed 837 Al-Mutavakil ga je ubil 861–862 862
Kalif, Emir al-Muminin Al-Mustain Abudl-Abas Ahmed 836 Sin Al-Mutasimovega sina Mohameda 862–866 866 Odstavljen in kasneje ubit
Kalif, Emir al-Muminin Al-Mutaz Abu Abdulah Zubajr 847 Al-Mutavakilov sin 866–869 869 Odstavljen in kasneje ubit
Kalif, Emir al-Muminin Al-Muhtadi Abu Išak Mohamed ? Al-Vathikov sin 869–870 870
  Kalif, Emir al-Muminin Al-Mutamid Abudl-Abas Ahmed 844 Al-Mutavakilov sin 870–892 892
  Kalif, Emir al-Muminin Al-Mutadid Abdul-Abbas Ahmed 854/861 Sin Al-Mutavakilovega sina Talha al-Muvafaka 892–902 902
Kalif, Emir al-Muminin Al-Muktafi Abu Mohammad Ali 877/878 Son of Al-Mu'tadid 902–908 908
  Kalif, Emir al-Muminin Al-Muktadir Abul-Fazl Džafar 895 Al-Mutadidov sin 908–929

in

929–932

929 Za nekaj časa odstavljen
Kalif, Emir al-Muminin Al-Kahir Abu Mansur Mohamed 899 Al-Mutadidov sin 929

in

932–934

929 Prisiljen k odstopu zaradi javnih protestov, kasneje odstavljen in oslepljen
Kalif, Emir al-Muminin Ar-Radi Mohamed 907 Al-Muktadirjev sin 934–940 940 De facto oblast v letih 936-938 je bila v rokah Ibn Raika
  Kalif, Emir al-Muminin Al-Mutaki Abu Išak Ibrahim 908 Al-Muktadirjev sin 940–944 944 De facto oblast v letih 940-941 je bila v rokah Badžkama, v letih 941-942 v rokah Ibn Raika, v letih 943-944 v rokah Nasirja al-Daula in Tuzuna, ki ga je odstavil in oslepil
Kalif, Emir al-Muminin Al-Mustakfi Abudl-Kasim Abdulah 905 Al-Muktafijev sin 944–946 946 De facto oblast v letih 944-945 je bila v rokah Tuzuna in v letih 945-946 v rokah Abu Džafarja: odstavljen in oslepljen

Samanidsko cesarstvo (819–999) uredi

Glavni članek: Samanidsko cesarstvo.
 
Samanidsko cesarstvo v njegovem majvečjem obsegut
Portret Naslov Vladarsko ime Osebno ime Rojstvo Sorodstvo Vladanje Smrt Komentar
Samanidska dinastija (819–999)
Ahmed I. ? ? 819–864/865 864/5
Nasr I. ? ? 864/865–892 892
Adel Ismail I. ? ? 892–907 907
Šahid Ahmed II. ? ? 907–914 914
  Said Nasr II. ? ? 914–942 943
Hamid Nuh I. ? ? 942–954 954
Rašid Abd al-Malik I. ? ? 954–961 961
Moajed Mansur I. ? ? 961–976 976
Radhi Nuh II. ? ? 976–996 997
Abol Haret Mansur II. ? ? 996–999 999
Abol Favares Abd al-Malik II. ? ? 999 999
Montaser Ismail II. ? ? 1000–1005 1005

Safaridsko kraljestvo (861–1003) uredi

Glavni članek: Safaridska rodbina.
 
Safaridsko kraljestvo v njegovem največjem obsegu
Portret Naslov Ime Kunja Rojstvo Sorodstvo Vkadanje Smrt Komentar
Safaridska dinastija (861–1003)
Emir Jakub ibn Lajt – 840 Aj-Lajtov sin. 861–879 879 Umrl zaradi bolezni.
Emir Amr – ? Al-Lajtov sin. 879–901 902 Samanidi so ga ujeli in 20. aprila 902 v Bagdadu usmrtili.
Emir Tahir Abudl-Hasan ? Sin Mohameda, sina Amra. 901–908 ? V ujetništvu v Bagdadu.
Emir Al-Lajt – ? Sin Alija ibn al-Lajta. 909–910 928 Umrl naravne smrti v ujetništvu v Bagdadu leta 928.
Emir Mohamed ibn al-Lajt – ? Sin Alija ibn al-Lajta. 910–911 ? Umrl v ujetništvu v Bagdadu.
Emir Amr ibn Jakub Abu Hafs 902 Jakubov sin. 912–913 ? Samanidi so ga odstavili.
  Emir Ahmed ibn Mohamed Abu Džafar 21. junij 906 Sin Mohameda ibn Amra. 923–963 31. marec 963 Abdul Abas in Gilman sta ga ubila.
  Emir Kalaf ibn Ahmed Abu Ahmed november 937 Sin Ahmeda ibn Mohameda. 963–1003 marec 1009 Leta 1003 so ga odstavili Gaznavidi; umrl v ujetništvu leta 1009.

Guridsko kraljestvo (879–1215) uredi

Glavni članek: Guridi.
 
Guridsko kraljestvo v njegovem največjem obsegu leta 1202
Portret Naslov Ime Rojstvo Sorodstvo Vladanje Smrt KOmentar
Guridska dinastija (879–1215)
Malik Emir Suri ? Oče Mohameda ibn Surija ?–? ? Prvi malik (kralj) Guridske dinastije.
  Malik Mohamed ibn Suri ? Sin Emirja Surija. ?–1011 1011 Se je zastrupil.
Malik Abu Ali ibn Mohamed ? Sin Mohameda ibn Surija. 1011–1035 1035 Odstavljen in ubit (nečak Abas ibn Šit)
Malik Abas ibn Šit ? 1035–1060 1060 Odstavljen in ubit, zamenjan s sinom Mohamedom ibn Abasom.
Malik Mohamed ibn Abas ? Sin Abasa ibn Šita. 1060–1080 1080
Malik Kutb al-din Hasan ? Sin Mohameda ibn Abasa. 1080–1100 1100
Malik Iz al-Din Husein ? Sin Kutba al-din Hasana. 1100–1146 1146
Malik Sajf al-Din Suri ? Sin Iz al-Din Huseina. 1146–1149 1149
Malik Baha al-Din Sam I. ? Sin Iz al-Din Huseina 1149 1149
Malik Ala al-Din Husein ? Sin Iz al-Din Huseina. 1149–1161 1161
Malik Sajf al-Din Mohamed ? Sin Ala al-Din Huseina 1161–1163 1163
Slika:Ghyasudeen-Ghuri.jpg Sultan Gijat al-Din Mohamed 1139 Sin Baha al-Din Sama I. 1163–1202 1202
  Sultan Muiz al-Din 1149 Sin Baha al-Din Sama I. 1173–1206 1206
Sultan Gijat al-Din Mahmud ? Sin Gijat al-Din Mohameda 1206–1212 1212
Sultan Baha al-Din Sam III. ? Sin Gijat al-Din Mahmuda 1212–1213 1213
Sultan Ala al-Din Atsiz 1159 Sin Ala al-Din Huseina 1213–1214 1214
Sultan Ala al-Din Ali ? Sin Šuja allDin Mohameda. 1214–1215 1215

Bujidsko kraljestvo (934–1062) uredi

 
Bujidska dinastija v njenem največjem obsegu

Bujidsko kraljestvo je bilo razdeljeno v veliko ločenih emiratov, od katerih si bili najpomembnejši Fars, Raj in Irak. Na splošno je veljalo, da je bil eden od emirjev prvi med enakimi in so ga naslavljali z amir al-umara ali šahinšah.

Portret Naslov Vladarsko ime Osebno ime Rojstvo Sorodstvo Vladanje Smrt Komentar
Bujidi Farsa (933–1062)
Emir, Amir al-umara Imad al-Daula Abul-Hasan Ali 891 Sin Buja 934–949 949 Tudi glavni bujidski emir (934-949)
  Emir, Šahinšah Adud al-Daula Fana Husrev 936 Sin Rukn al-Daula in nečak Imad al-Daula 949–983 983 Glavni bujidski emir (976-983) in emir Iraka (978-983)
Emir, Amir al-umara Šaraf al-Daula Abudl-Favaris Širdil 962 Sin Adud al-Daula 983–989 989 Tudi glavni bujidski emir in emir Iraka (987-989)
Emir, Kralj Samsam al-Daula Abu Kalidžar Marzuban 964 sin Adud al-Dala 989–998 998 Tudi emir Iraka in samoproglašeni glavni bujidski emir (983-986)
  Emir, Kralj, Šahinšah Baha al-Daula Abu Nasr Firuz 971 Sin Adud al-Daula 998–1012 1012 Tudi emir Iraka (988-1012) in glavni bujidski emir (997-1012)
Emir Sultan al-Daula Abu Šudža 992 Sin Baha al-Daula 1012–1024 1024 Tudi emir iraka n glavni bujidski emir (1012-1021)
  Emir, Šahinšah Abu Kalidžar Marzuban 1011 Sin Sultan al-Daula 1024–1048 1048 Tudi emir Kermana (1028-1048), glavni bujidski emir (1037-1048) in emir Iraka (1044-1048)
Emir Abu Mansur Fulad Sutun ? Sin Abu Kalidžarja 1048–1054 1062 Izgubil Fars v korist Husrau Šaha
Emir Abu Said Husrau Šah ? Sin Abu Kalidžarja 1051–1054 ? Izgubil Fars v korist Abu Mansur Fulad Sutuna
Emir Abu Mansur Fulad Sutun ? Sin Abu Kalidžarja 1054–1062 1062 Ubil ga je Šabankara, poglavar plemena Fadluja
Bujidi Raja, Isfahana in Hamadana (935–1038)
  Emir, Amir al-umara Rukn al-Daula Abu Ali Hasan 898 Sin oBuja 935–976 976 Tudi glavni bujidski emir (949-976)
Emir Fahr al-Daula Abul-Hasan Ali 952 Sin Rukn al-Daula 976–980

in 983–997

980 Tudi emir Hamadana in Tabaristana (984-997) in glavni bujidski emir (991-997)
  'Emir Muajad al-Daula Abu Mansur 941 Sin Rukn al-Daula 976–983 983 Tudi emir Hamadana (976–983), Džibala (977–983), Tabaristana (980–983) in Gorgana (981–983)
  Emir Madžd al-Daula Abu Taleb Rostam 993 Sin Fahr al-Daula 997–1029 1029 Samo v Raju, za kratek čas samoproglašeni glavni bujidski emir
  Emir Šams al-Daula Abu Tahir ? Sin Fahr al-Daula 997–1021 1021 Samoi v Isfahanu in Hamadanu, za kratek čas samopriglašeni glavni bujidski emir
Emir Sama al-Daula Abul-Hasan Ali ? Sin Šams al-Daula 1021–1023 1023 Samo v Hamadanu, odstavljen
Bujidi Iraka in Huzistana (945–1055)
Emir, Amir al-umara Muiz al-Daula Abul-Husein Ahmad 915 Sin Buja 945–966 966
Emir, Amir al-umara Iz al-Daula Abu Mansur Bahtijar 943 Sin Muiz al-Daula 966–979 979 Samoproglašeni glavni bujidski emir (976-978)
  Emir, Šahinšah Adud al-Daula Fana Husrev 937 Sin Rukn al-Daula 977–983 983 Tudi emir Farsa (949-983) in glavni bujidski emir (976-983)
Emir, Kralj Samsam al-Daula Abu Kalidžar Marzban 964 Sin Adud al-Daula 983–987 998 Tudi samoproglašeni glavni bujidski emir (983-986) in emir Farsa in Kermana (989-998)
Emir, Amir al-umara Šaraf al-Daula Abul-Favaris Širdil 962 Sin Adud al-Daula 987–989 989 Tudi emir Farsa (983-989) in glavni bujidski emir (987-989)
80px Emir Baha al-Daula Abu Nasr Firuz 970 Sin Adud al-Daula 989–1012 1012 Tudi glavni bujidski emir (997-1012) in emir Farsa (999-1012)
Emir Sultan al-Daula Abu Šudža 992 Sin Baha al-Daula 1012–1021 1024 Tudi glavni bujidski emir (1012-1021) in emir Farsa (1012-1024)
Emir, Šahinšah, Kralj Mušarif al-Daula Abu Ali 1002 Sin Baha al-Daula 1021–1025 1025
Emir Džalal al-Daula Abu Tahir Džalal al-Daula 994 Sin Baha al-Dala 1027–1043 1043
  Emir, Šahinšah Abu Kalidžar Marzuban 1011 Sin Sultan al-Daula 1043–1048 1048 Tudi emir Farsa (1024-1048), Kermana (1028-1048) in glavni bujidski emir (1037-1048)
Emir Al-Malik al-Rahim Abu Nasr Husrau Firuz ? Sin Abu Kalidžarja 1048–1055 1058 Tudi glavni bujidski emir (1051-1055); odstavil ga je Tugril Seldžusški

Seldžuški turški sultani, 1029-1194 uredi

razdeljeno, 1194-1256

Ilkanat, 1256-1343 uredi

razdeljeno, 1343-1380

Timuridi, 1380-1449 uredi

razdeljeno, 1449-1502

Safavidi, 1502-1736 uredi

Afšaridi, 1736-1749 uredi

Zandi, 1750-1794 uredi

Kadžari, 1796-1925 uredi

Pahlavi, 1925-1979 uredi

Islamska republika Iran, 1979 —

Sklici uredi

  1. ↑ Behistun Inscription: This is Phraortes. He lied, saying: "I am Khshathrita, of the dynasty of Cyaxares. I am king in Media."
  2. ↑ G. Posener. La première domination perse en Égypte. Kairo, 1936. str. 30-36.
  3. ↑ Jürgen von Beckerath. Handbuch der ägyptischen Königsnamen (= Münchner ägyptologische Studien, vol 46). Mainz am Rhein: Verlag Philipp von Zabern, 1999. str. 220-221. ISBN 3-8053-2310-7.
  4. ↑ »Ahasuerus«. JewishEncyclopedia.com. Pridobljeno 25. julija 2014.
  5. ↑ 5,0 5,1 CNG: KINGS of PERSIS. Vādfradād (Autophradates) II. Early-mid 2nd century BC. AR Tetradrachm (25mm, 16.23 g, 11h). Istakhr (Persepolis) mint.
  6. ↑ Wiesehöfer, Josef (2000). Frataraka. Encyclopaedia Iranica, Vol. X, Fasc. 2. str. 195 in 722.
  7. ↑ Rezakhani, Khodadad (2010). »The "Unbekannter König III" and the Coinage of Hellenistic and Arsacid Persis«. Nameye Iran-E Bastan, 15 (v angleščini).
  8. ↑ 8,0 8,1 Assar, 2004.Assar, 2005. Assar, "Moses of Choren & the Early Parthian Chronology", 2006.
  9. ↑ 9,0 9,1 9,2 9,3 9,4 9,5 9,6 Qashqai, H., "The successors of Mithridates II"
  10. ↑ 10,0 10,1 10,2 10,3 10,4 10,5 10,6 Assar, G.R.F., "A Revised Parthian Chronology of the Period 165-91 pr. n. št." Qashqai, H., "The successors of Mithridates II"
  11. ↑ Assar, G.R.F., "A Revised Parthian Chronology of the Period 165-91 BC"
  12. ↑ Josephus Flavius, Antiquities of the Jews, Book XVI, Ch.8.4
  13. ↑ Tacitus, The Annals, 11.10
  14. ↑ Glej: Unknown King (III) (ok. AD 140)
  15. ↑ Glej: Tiridates III (ok. AD 224 – 228?)
  16. ↑ V perzijščini naslov pomeni "kralj kraljev".
  17. ↑ "Veliki kralj Armencev".
  18. ↑ "Prediralec ramen".
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Seznam_perzijskih_kraljev&oldid=6086214«