Seznam papežev po dolžini pontifikata

Seznam papežev po dolžini pontifikata ima za osnovo Annuario Pontificio (papeški letopis), ki ga vsako leto izda Vatikan, vsebuje pa seznam, ki v splošnem velja za najbolj avtoritativnega. Razen tega sicer ne obstaja noben "uradni" seznam.

Pij IX., najdlje vladajoči papež

Urban VII., papež z najkrajšim pontifikatom

Papeži z najdaljšimi pontifikati

1. Pij IX. (1846 – 1878): 31 let, 7 mesecev in 23 dni (11.560 dni).
2. Janez Pavel II. (1978 – 2005): 26 let, 5 mesecev in 18 dni (9.666 dni).
3. Leon XIII. (1878 – 1903): 25 let, 5 mesecev in 1 dan (9.281 dni).
4. Pij VI. (1775 – 1799): 24 let, 6 mesecev in 15 dni (8.962 dni).
5. Hadrijan I. (772 – 795): 23 let, 10 mesecev in 25 dni (8.729 dni).
6. Pij VII. (1800 – 1823): 23 let, 5 mesecev in 7 dni (8.560 dni).
7. Aleksander VIII. (1159 – 1181): 21 let, 11 mesecev in 24 dni (8.029 dni).
8. Silvester I. (314 – 335): 21 let, 11 mesecev in 1 dan (8.005 dni).
9. Leon I. (440 – 461): 21 let, 1 mesec in 13 ddni. (7.713 dni).
10. Urban VIII. (1623 – 1644): 20 let, 11 mesecev in 24 dni (7.664 dni).

Papeži z najkrajšimi pontifikati

K številom dni so prišteti tudi delni dnevi; če je torej papež umrl dan po izvolitvi, se šteje, da je vladal dva dni.

1. Urban VII. (15. september - 27. september 1590): vladal 13 dni, umrl pred kronanjem
2. Bonifacij VI. (april 896): vladal 16 dni
3. Celestin IV. (25. oktober - 10. november 1241): vladal 17 dni, umrl pred kronanjem
4. Teodor II. (december 897): vladal 20 dni
5. Sisinij (15. januar - 4. februar 807): vladal 21 dni
6. Marcel II. (9. april - 30. april 1555): vladal 22 dni
7. Damaz II. (17. julij - 9. avgust 1048): vladal 24 dni
8. Pij III. (22. september - 18. oktober 1503): vladal 27 dni
9. Leon XI. (1. april - 27. april 1605): vladal 27 dni
10. Benedikt V. (22. maj - 23. junij 964): vladal 33 dni
11. Janez Pavel I. (26. avgust - 28. september 1978): 34 dni

Za papeža izvoljeni Štefan (ponekod Štefan II.) (23. marec - 25. marec 752) uradno ni na seznamu papežev: umrl za kapjo 3 dni po izvolitvi, še pred škofovskim posvečenjem.

Sveti Peter

Rimskokatoliška cerkev priznava svetega Petra za prvega papeža, kljub temu pa ga na katoliških seznamih najdaljših pontifikatov ni moč najti.

Datumi njegove vladavine

Vladavina svetega Petra je bila določena iz tradicionalnih virov, vendar je njihova točnost daleč od zanesljivosti. Sveti Peter naj bi prebival 25 let v Rimu. Najkasneje do takrat, ko je papež Pij IX. dopolnil 25 let pontifikata in se je spet odprlo vprašanje Petrove neprekosljivosti, so ponovno preračunali Petrovo dobo vladavine, od dogodka, ko je Jezus Kristus podaril Petru upravljanje Cerkve. Tega datuma ni mogoče natančno ugotoviti. Splošno sprejeto je leto 30. Za nameček tudi datum Petrove smrti ni znan, namreč kot možna se pojavljata dva datuma, 64 in 67. Upoštevanje 25. let bivanja v Rimu uvršča Petra na 4 mesto najdlje vladajočih papežev.

Vprašanje Petrovega papeštva

Večina nekatoliških kristjanov se ne strinja, da bi bil sveti Peter na katerem koli seznamu papežev, saj ni nobenih dokazov, da se je rimski škof imenoval papež, kot šele stoletja po Kristusovi smrti. Nadalje nekatere skupine zavračajo, da bi Peter bil kdaj sploh škof.

Po drugi strani pa rimokatoličani priznavajo svetega Petra kot prvega papeža zaradi kreposti pri njegovi ugledni službi, določeni od Jezusa (Mt 16,18: Jaz pa ti povem: ›Ti si Peter in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev in vrata podzemlja je ne bodo premagala.) in zato, ker verjamejo, da je bil prvi rimski škof. Po katoliških razlagah naj bi vsi kasnejši papeži vladali kot Petrovi nasledniki.

Še en argument je definicija papeža, ki naj tako bil naslednik svetega Petra. Potem takem Peter ne more biti papež, saj ne more naslediti samega sebe.

Glej tudi

• Seznam papežev