Seznam frankovskih kraljev

To je seznam frankovskih kraljev, ki se nadaljuje v članku seznam francoskih kraljev.

Frankovskemu kraljestvu sta vladali dve pomembnejši dinastiji, Merovingi, ki so ustanovili kraljestvo; in Karolingi. Časovni pregled vladarjev je težak, ker je bilo kraljestvo po stari germanski navadi pogosto razdeljeno med sinove pokojnega vladarja in potem spet združeno.

Merovingi

Faramond ca. 410-426

Klodvik 426-447

Merovej 447-458

Hilderik I. 458-481

Klodvik I. 481-511

Po Klodvikovi smrti je bilo kraljestvo razdeljeno med štiri sinove:

Soissons	Pariz	Orleans	Reims
Klotar I. 511-561	Karibert I. 561-567	Klodomer 511-524	Teodorik I. 511-534 Teodebert I. 534-548 Teodebald 548-555
Klotar I. 511-561

Klotaire (Soissons) je po smrti bratov ali njihovih naslednikov prevzel ostala tri kraljestva. Po njegovi smrti, je bilo kraljestvo spet razdeljeno med štiri sinove:

Soissons	Pariz	Orleans	Metz
Kilperik I. 567-584 Klotar II. 584-629	Karibert I. 561-567	Guntram 561-592 Kildebert II., (570-595), 592-595 Teuderik II. 595-613 Sigebert II. 613	Sigebert I. 561-575 Hildebert II. 575-595 Teodebert II. 595-612 Teuderik II. 612-613 Sigebert II. 613
Klotar II. 584-629

Klotar II. je premagal Brunhildo Avstrazijsko in njene potomce ter združil kraljestvo. Leta 623 pa je ustvaril podkraljestvo Avstrazija, da bi pomiril nekatera trenja in zaščitil meje. Njegov sin in naslednik Dagobert I. je nadaljeval z imenovanjem podkraljev Akvitanije leta 629 in Avstrazije leta 634.

Nevstrija in Burgundija	Avstrazija	Akvitanija
Dagobert I. 629-639 Klodvik II. 639-658 Klotar III., (652-673), 658-673 Teodorik III. 673 Hilderik II. 673-675 Teodorik III. 675-691	Dagobert I. 623-634 Sigebert III. 634-656 Hildebert Posvojeni 656-661 Klotar III. 661-662 Hilderik II. 662-675 Klodvik III. 675-676 Dagobert II. 676-679	Karibert II. 629-632 Hilderik Akvitanski 632
Teodorik III. 675-691
Klodvik IV. 691-695
Hildebert III. 695-711
Dagobert III. 711-715

Nevstrija in Burgundija	Avstrazija
Kilperik II. 715-721	Kilperik II. 715-717 Klotar IV. 717-720 Kilperik II. 720-721
Teodorik IV. 720-737
Medvladje 737-743
Hilderik III. 743-751

Karolingi

Karolingi so bili na začetku majordomi pod Merovingi, najprej v Avstraziji in nato v združenem frankovskem kraljestvu.

• Arnulf iz Metza
• Pipin Starejši (580-640), 612-629 majordom Avstrazije
• Grimoald, 650-657 majordom Avstrazije
• Pipin Srednji (640-714), 679-174 majordom Avstrazije, od 687 dejansko celotnega kraljestva
• Karel Martel (690-741), 714-741 majordom Avstrazije, od 719 celotnega kraljestva
• Karlman (716-754), 741-747 majordom Avstrazije
• Pipin Mali (714-768), 741-751 majordom Nevstrije, od 747 tudi Avstrazije

Ko je Pipin Mali postal kralj, so dinastijo Merovingov zamenjali Karolingi.

• Pipin Mali (714-768), 751-768
• Karel Veliki (742-814), 768-814 (sprva zgolj Nevstrija, Akvitanija, severna Avstrazija)
• Karlman I. 768-771 (Burgundija, Alemanija, južna Avstrazija)
• Ludvik Pobožni (778-840), 814-840
• Lotar I. (Frankovski) (795-855), 817-855 (do 840 pod Ludvikom Pobožnim)

Frankovsko kraljestvo je bilo z Verdunsko pogodbo leta 843 razdeljeno med sinove Ludvika Pobožnega. The following table lists only the rulers in the three subdivisions, which are the kernels of later kingdoms France and Germany, leaving out Italy.

Zahodnofrankovsko kraljestvo (današnja Francija)	Lotaringija	Vzhodnofrankovsko kraljestvo (današnja Nemčija)
Names marked * were no Carolingians, but still distantly related to the dynasty. Karel Plešasti (823-877), 843-877, cesar 875 Ludvik II. Jecljajoči (846-879), 877-879 Ludvik III. (863-882), 879-882, skupaj z Karlman, kralj zahodnih Frankov (umrl 884), 879-884 Karel III. Debeli 884-888, Vzhodno kraljestvo 876-887, cesar 881 Odo (umrl 898), * 888-898 Karel III. Preprosti (879-929), 898-922 Robert I. (865-923), * 922-923 Rudolf Burgundski * 923-936 Ludvik IV. (914-984), 936-954 Lotar 954-986 Ludvik V., 986-987 Po tem vlada Franciji Kapetiska dinastija. Za nadaljevanje glej seznam francoskih kraljev.	Lotar I. Frankovski (795-855), 817-855, cesar 840 Po Lotarjevi smrti leta 855, se njegovo kraljestvo razdeli med njegove tri sinove: Ludvik II., najstarejši sin, dobi Italijanski del kraljestva. Lotar II., drugi sin, dobi frankovski del kraljestva, ki se je imenoval Lotaringija. Karl dobi Burgundijo. Kralji Lotaringije Lotar II. Nemški (835-869), 855-869 Karel Plešasti (823-877), 869-877 Karel Plešasti dobi Lotaringijo po smrti svojega nečaka in je bil okronan za kralja v Metzu, vendar je njegov brat Ludvik II. Nemški temu nasprotoval, leta 870 je bila, v skladu z Meersensko pogodbo Lotaringija razdeljen med dva brata in posledično njihove sinove. Leta 880 je po pogodbi iz Ribemonta celotno Lotaringijo dobil Ludvik III. Mlajši, sin Ludvika Nemškega. Ludvik III. Mlajši 880-882 Karel III. Debeli 882-887 Arnulf Koroški 887-895 Zwentibold (870/1-900), nezakonski sin Arnulfa Koroškega, 895-900 Ludvik IV. (893-911), 900-911 Karel III. Francoski (879-929), 911-922 Po tem, ko je bila Lotaringija trajno zajeta v Vzhodnofrankovsko državo in Sveto rimsko cesarstvo. Za nadaljevanje glej Seznam nemških kraljev.	Ludvik II. Nemški (804-876), 843-876 Ludvik III. Mlajši 876-882 (Vzhodnofrankovska, Saška, Turingija, pozneje tudi Bavarska) Karloman Bavarski (830-880), 876-880 (Bavarska) Karel III. Debeli, 876-887 (Alemanija in Retija, pozneje vse), cesar 881 Arnulf Koroški, 887-899, cesar 896 Ludvik IV. (893-911), 899-911 Po tem Konrad I. Nemški vlada med 911-918, sledi mu Saška dinastija Otonov. Ti dogodki običajno štejejo za začetek nemškega kraljestva in Svetega rimskega cesarstva.