Roanne (provansalsko Rouana) je mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji Rona-Alpe, podprefektura departmaja Loire. Leta 2010 je mesto imelo 36.806 prebivalcev.

Roanne
Lega
Zemljevid
Roanne se nahaja v Francija
Roanne
Roanne se nahaja v Auvergne - Rona - Alpe
Roanne
46°2′10″N 4°4′5″E / 46.03611°N 4.06806°E / 46.03611; 4.06806Koordinati: 46°2′10″N 4°4′5″E / 46.03611°N 4.06806°E / 46.03611; 4.06806
DržavaFrancija
RegijaAuvergne-Rona-Alpe
DepartmaLoire
OkrožjeRoanne
KantonRoanne-Jug
Roanne-Sever
InterkomunalitetaAglomeracijska skupnost
Grand-Roanne Agglomération
Upravljanje
 • Župan (2008-2014) Laure Déroche
Površina
1
16,12 km2
Prebivalstvo
 (1 januar 2021)[1]
34.762
 • Gostota2.200 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • PoletniUTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
42187 /42300
Nadmorska višina257–304 m
(povp. 279 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Geografija uredi

Kraj leži v pokrajini Forez ob reki Loari in njenih pritokih Renaison in Oudan z leve ter Rhins z desne strani, 78 km severno od Saint-Étienna in 80 km severozahodno od Lyona.

Uprava uredi

 
Lega okrožja v regiji

Roanne je sedež dveh kantonov:

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih dveh vključeni še kantoni Belmont-de-la-Loire, Charlieu, Néronde, La Pacaudière, Perreux, Saint-Germain-Laval, Saint-Haon-le-Châtel, Saint-Just-en-Chevalet in Saint-Symphorien-de-Lay s 157.319 prebivalci.

Zgodovina uredi

Toponomija kraja je galskega izvora, Rod-onna ("tekoča voda"), iz katere se je preko vmesnih Rodumna in Rouhanne razvilo sedanje ime. Zgodovina mesta je tesnio povezana z reko Loaro. Kot pristanišče pomemben že v rimskem obdobju je v času po 4. stoletju njegova moč pojemala, nato pa v 12. stoletju s prihodom grofov Forez v te kraje ponovno začel prosperirati kot trgovska točka med Parizom in Sredozemljem.

Leta 1864 je bil mestu s strani Napoleona III. podeljen Red legije časti kot prispevek v boju proti Avstrijcem leta 1814.

Zanimivosti uredi

  • cerkev sv. Štefana, prvotno iz 14. stoletja, večkrat obnovljena, sedanji izgled je dobila v letu 1844,
  • gotska cerkev Notre-Dame des Victoires iz leta 1864,
  • cerkev sv. Ane iz druge polovice 19. stoletja, z oltarno sliko - triptihom Pasijona iz 15. stoletja,
  • romanska cerkev sv. Ludvika iz leta 1881,
  • kapela sv. Mihaela iz 17. stoletja,
  • Muzej lepih umetnosti in arheologije Joseph Déchelette,

Pobratena mesta uredi

Glej tudi uredi

Zunanje povezave uredi

  1. »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.