Regionalna cesta

razločitvena stran Wikimedie

Regionalna cesta v Sloveniji je namenjena prometnemu povezovanju pomembnejših središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje kategorije; njen sestavni del so tudi posebni priključki nanjo, če so zgrajeni; (Zakon o cestah). Prav tako je namenjena povezovanju za državo pomembnih turističnih (turistične ceste, s skrajšano oznako RT) in obmejnih območij ter mejnih prehodov z državnimi cestami enake ali višje kategorije, kadar po predpisanih merilih za kategorizacijo ne doseže višje kategorije.

Tipična regionalna cesta v Sloveniji

Zgodovina uredi

Kategorizacija cest se je v preteklosti pogosto spreminjala. Tako so bile ceste v Sloveniji po vojni imenovane ceste II. in III. reda, od leta 1971 dalje, so se imenovale regionalne ceste, kar velja še danes.

Sistematika uredi

Regionalne ceste delimo na regionalne ceste I. reda (R1), II. reda (R2) in III. reda (R3) ali v primeru turistične funkcije (RT). Z regionalnimi cestami upravlja in jih vzdržuje Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, ki deluje kot organ v sestavi Ministrstva za infrastrukturo (MZI). Regionalne ceste so označene s tablico (stacionažnim znakom) na razdalji vsakih 500 m.

Lastnosti uredi

Regionalna cesta je namenjena vsem vrstam cestnega prometa, ima dvo- ali večpasovno vozišče z nivojskimi, zelo redko izvennivojskimi križanji z ostalimi prometnicami in praviloma nivojska križanja z železniško progo. Na regionalnih cestah v Sloveniji velja splošna omejitev hitrosti 90 km/h. V odvisnosti od terena so predvidene tudi druge projektne hitrosti in sicer za ravninski in gričevnat teren 70 km/h, za hribovit 50 km/h in gorski teren 40 km/h. Od tega so odvisni vsi ostali tehnični elementi regionalne ceste kadar se načrtujejo rekonstrukcije. Za različne projektne hitrosti in funkcije ceste v prostoru je odvisna tudi širina voznega pasu in znaša od 2,5 m do 3,0 m. Sestavni del cestišča je tudi robni pas (širine 0,25 m do 0,50 m), bankina (širina 0,75 m do 1,0 m) ter elementi odvodnjavanja (koritnice, jarki, mulde).

Z namenom preprečitve škodljivih vplivov posegov v prostor ob državni cesti, na državno cesto in prometa na njej je ob cestah varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena. Ta znaša za regionalne ceste 15 m. DRSC izdaja soglasja za posege v varovalni pas ceste za naslednje vode gospodarske javne infrastrukture (GJI): kanalizacija, vodovod, elektrovod, plinovod, toplovod in telekomunikacijski vod kot tudi transportne naprave (žičnice, trakovi). Priključki občinskih in nekategoriziranih cest ter individualni priključki morajo biti na regionalnih cestah urejeni oziroma zgrajeni v skladu s soglasjem, ki ga izda DRSC. Križišča morajo biti po možnosti urejena s pasovi za zavijanje, semaforji ali zgrajena kot krožišča, vsekakor pa je to odvisno od prometne obremenitve in strukture prometa. Na regionalnih cestah so lahko avtobusna postajališča tudi na vozišču.

Viri uredi

  • Zakon o cestah (Uradni list RS, št. 109/2010)
  • Pravilnik o projektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/2005)

Zunanje povezave uredi

  • [1] Direkcija RS za infrastrukturo - upravljavec državnih cest v Sloveniji