Ranvierov zažetek

zoženje mielinske ovojnice na področju aksona

Ranvierov zažetek, tudi Ranvierjev zažetek[1][2] ali Ranvierjev zažemek,[2][3][4] je zoženje mielinske ovojnice na mestu, kjer se stikata sosednji nevrolemski (Schwannovi) celici.[5] Posamezen zažetek, torej področje celične membrane brez mielinske ovojnice, meri okoli 1 mikrometer v dolžino. Mielinska ovojnica nudi celični membrani zelo dobro izolacijo, Ranvierovi zažetki pa nimajo električne izolacije in zato se lahko na njih proži električni dražljaj. Na mieliniziranih vlaknih z Ranvierovimi zažetki se akcijski potencial prevaja skokovito. Mielinsko ovojnico aksonom zagotavljajo tesno prilegajoči se oligodendrociti v osrednjem živčevju in Schwannove celice v obkrajnem živčevju.

Ranvierov zažetek
Risba nevrita perifernega živca s prikazom Ranvierovega zažetka
Ranvierovi zažetki
Podrobnosti
Identifikatorji
Latinskoincisura myelini
MeSHD011901
THH2.00.06.2.03015
Anatomska terminologija

Zgodovina uredi

 
Louis Antoine Ranvier (1835–1922)

Mielinsko ovojnico je leta 1854 je odkril in poimenoval nemški patolog Rudolf Virchow.[6] Kasneje je francoski patolog in anatom Louis-Antoine Ranvier odkril zažetke, ki prekinjajo mielin in ki so jih kasneje poimenovali njemu v čast. Po tem odkritju se je Ranvier posvetil poglobljenemu proučevanju mielinske ovojnice in Schwannovih celic.[7]

Vloga uredi

Akcijski potencial uredi

Akcijski potencial je prehodni preobrat membranskega potenciala in med vzburjenjem potuje vzdolž celične membrane (aksona ali skeletnega mišičnega vlakna).[8] Proženje in prevajanje akcijskih potencialov je temeljni način komunikacije živčevja. Ta kratkotrajen membranski preobrat omogočajo napetostno odvisni ionski kanalčki v plazemski membrani.

Akcijski potencial potuje iz enega mesta na celici na drugega, vendar je transport ionov možen le na nemieliziranih območjih, torej na aksonu le na Ranvierovih zažetkih. Zato akcijski potencial skače iz enega zažetka na drugega in ne potuje nepretrgano po aksonu, kot se dogaja na nemieliziranih aksonih. To omogočajo napetostno odvisni natrijevi in kalijevi kanalčki, ki so zbrani v zažetkih.

Skokovito prevajanje uredi

Glede na mieliziranost aksona lahko akcijski potencial vzdolž njega potuje nepretrgano (po nemieliziranem aksonu) ali skokovito (po mieliziranem aksonu). Naboj se pasivno seli iz enega zažetka na drugega in tam povzroči depolarizacijo do pražne vrednosti in na sosednjem zažetku se sproži akcijski potencial. Le-ta se nato pasivno prenese na naslednji sosednji zažetek in tam prav tako sproži nov akcijski potencial ...

Skokovito prevajanje vzburjenja ima dvoje prednosti: energetsko je varčnejše, saj aktivira manj natrij-kalijevih kanalčkov, prevajanje pa je tudi bistveno hitrejše, kar omogoča hitrejšo interakcijo med nevroni.

Viri uredi

  1. Anselme, Bruno; Richard, Daniel; Novak, Tone; Pristovnik, Franjo (1999). Biologija človeka : anatomija, fiziologija, zdravje (1. izd., 1. natis izd.). Ljubljana: DZS. ISBN 86-341-1808-8. OCLC 445133606.
  2. 2,0 2,1 Pickering, W. R. (1996). Biologija. Shematski pregledi (1. natis izd.). Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. ISBN 86-365-0190-3. OCLC 444484893.
  3. Dolinar, Ksenija; Tarman, Kazimir (1976). Biologija. Ljubljana: Cankarjeva založba. COBISS 68917.
  4. Stušek, Peter; Lampe Kajtna, Mojca; Remškar, Roman; Turk, Boris (2011). Zgradba in delovanje organizmov. Učbenik za gimnazijski program izobraževanja : [biologija v gimnaziji] (1. izd., 1. natis izd.). Ljubljana: DZS. ISBN 978-86-341-3990-7. OCLC 780905627.
  5. http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=za%C5%BEetek[mrtva povezava], Slovenski medicinski e-slovar.
  6. Virchow R (1854). »Über das ausgebreitete Vorkommen einer dem Nervenmark analogen Substanz in den tierischen Geweben«. Virchows Arch. Pathol. Anat. 6: 562–572.
  7. Barbara J.G. (2005). »Les étranglements annulaires de Louis Ranvier (1871)« (PDF). Lettre des Neurosciences. 28: 3–5.
  8. Fry, C (2007). »Cell physiology I«. Surgery (Oxford). 25: 425–429. doi:10.1016/j.mpsur.2007.07.007.