Puk (luna)
Puk (tudi Pak) je Uranov notranji satelit.
 | |
| Odkritje | |
|---|---|
| Odkritelj | Stephen P. Synnott / Voyager 2 |
| Datum odkritja | 30. december, 1985 |
| Oznake | |
| Uran XV, S/1985 U 1 | |
| Značilnosti tira | |
Srednji polmer orbite | 86.004,444 ± 0.064 km[1] |
| Izsrednost | 0,00012 ± 0,000061[1] |
| 0,76183287 ± 0,000000014 d[1] | |
| Naklon tira | 0,31921 ± 0,021° (na Uranov ekvator)[1] |
| Obkroža | Uran |
| Fizikalne značilnosti | |
Srednji polmer | 81 ± 2 km[2] |
| ~82.400 km²[3] | |
| Prostornina | ~2,225.000 km³[3] |
| Masa | ~2,9×1018 kg[3] |
Srednja gostota | ~1,3 g/cm³ (predvideno) |
| 0,028 m/s2[3] | |
| 0,069 km/s [3] | |
| sinhrono vrtenje[2] | |
| 0°[2] | |
| Albedo | 0,11 ± 0,1 (pri 0.55 μm)[4] |
| Temperatura | ~64 K[3] |
| 20.2 [5] | |
Odkritje in imenovanje uredi
Luno Puk je odkril Stephen P. Synnott 30. decembra 1985 na posnetkih, ki jih je naredil Voyager 2.
Takrat je dobila začasno oznako S/1985 U 1[6]
Uradno ime je dobila po hudobnem škratu iz keltske mitologije, ki se pojavlja tudi v Shakespearjevi igri Sen kresne noči. Škrat Puk se pojavlja v mnogih mitologijah, njegovo ime pa se izgovarja kot Puk in kot Pak. Luna je znana je tudi kot Uran XV.[7]
Luna Puk je bila odkrita na posnetkih, ki jih je naredil Voyager 2. Ta luna je bila opažena dovolj zgodaj, da so njene kamere usmerili tako, da je lahko naredila boljše posnetke.
Lastnosti uredi
Luna Puk je največja med notranjimi lunami Urana. Po velikosti je med luno Porcijo in luno Mirando, ki je najmanjša od petih večjih lun Urana. Luna Puk ima tudi tirnico med njima. O luni Puk je znanega zelo malo. Znana je tirnica [1], premer (162 km)[2] in geometrijski albedo (približno 0,11). Njena gostota je okoli 1,3 g/cm³, kar je manj kot gostota Zemlje. Na površini lune lahko opazimo kraterje [8]. Trije od kraterjev imajo tudi svoja imena (Bogle, Butz in Lob).
Opombe in reference uredi
- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 Jacobson, R.A. (1998). »The Orbits of the Inner Uranian Satellites From Hubble Space Telescope and Voyager2 Observations«. The Astronomical Journal. 115: 1195–1199. doi:10.1086/300263.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 Karkoschka, Erich (2001). »Voyager's Eleventh Discovery of a Satellite of Uranus and Photometry and the First Size Measurements of Nine Satellites«. Icarus. 151: 69–77. doi:10.1006/icar.2001.6597.
- ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 Calculated on the basis of other parameters
- ↑ Karkoschka, Erich (2001). »Comprehensive Photometry of the Rings and 16 Satellites of Uranus with the Hubble Space Telescope«. Icarus. 151: 51–68. doi:10.1006/icar.2001.6596.
- ↑ »Puck Statistics«. Pridobljeno 1. januarja 2007.
- ↑ Smith, B.; Hansen, C. (16. januar 1986). »IAU Circular No. 4159«. Pridobljeno 6. avgusta 2006.
- ↑ »Planet and Satellite Names and Discoverers«. Gazetteer of Planetary Nomenclature. USGS Astrogeology. 21. julij 2006. Pridobljeno 5. avgusta 2006.
- ↑ Thomas, P.; in sod. (1987). »Voyager observations of 1985U1«. Icarus. 72: 79–83. doi:10.1016/0019-1035(87)90121-7.
Zunanje povezave uredi
- Podatki o luni Puk Arhivirano 2011-09-27 na Wayback Machine. pri NASI