Pribislav (v prvih zapisih kot Priwizlaga, Priwizlauga) je bil karantanski knez.

Pribislav
Knez Karantanije
Vladanjeokrog leta 800
Predhodnikverjetno Valtunk
NaslednikSemik
Rojstvo

Kot naslednik Valtunka je bil prvi v zaporedju štirih karantanskih knezov iz časa med 796 in 828,[1][2] o katerih se nam je neposredno ohranilo le njihovo ime. O njegovem življenju in delovanju ne izvemo ničesar. V času kneza Pribislava Karantanijo pričnejo upravljati frankovski mejni grofje- med leti 796 in 828 se zvrstijo Goteram, Werinhar, Albrik, Gotafrid in Gerold.[1] Mejni grof Goteram je morda uradoval že od leta 796, zanesljivo šele od leta 799, ta položaj pa je izgubil že pred letom 805.[1] Ker se njegovo uradovanje gotovo vsaj delno prekriva z vladavino Pribislava, lahko vladavino slednjega postavimo v čas približno okrog leta 800, čeprav je bil Pribislav na oblasti lahko že kar nekaj časa pred nastopom prvega frankovskega mejnega grofa, morda celo že v času Tassilovega padca.[3] Imena kot so Pribislav in Pribimir so slovanskega izvora in izvirajo iz korena ПРИБИ, kar po nekaterih pomeni prvi.[4] Če je zapis Priwizlauga dovolj natančen, morda v resnici sploh ne gre za kneza Pribislava, ampak za kneginjo Pribislavko.[5]

Glej tudi uredi

Sklici uredi

  1. 1,0 1,1 1,2 Kos Milko. Conversio Bagoariorum et Carantanorum Arhivirano 2005-05-28 na Wayback Machine.. Razprave znanstvenega društva v Ljubljani 11, Historični odsek 3.
  2. Grafenauer Bogo (2000). Karantanija: Izbrane razprave in članki. Ljubljana, Slovenska matica. Str. 207.
  3. Herwig Wolfram (1991). Karantanija med vzhodom in zahodom: Obri, Bavarci in Langobardi v 8. In 9. stoletju. Iz: Zgodovinski časopis 41 (1991), 2. Stran 181.
  4. Васиљев Срасоје (1928). Словенса мншологија. Srbobran. Str. 43.
  5. primerjaj z opombo v Šavli Jožko (2007). Slovenska država Karantanija. Bilje, Studio RO-Humar. Str. 114.

Viri uredi

  • Čepič et al. (1979). Zgodovina Slovencev. Ljubljana, Cankarjeva založba.
  • Grafenauer Bogo (2000). Karantanija: Izbrane razprave in članki. Ljubljana, Slovenska matica.
  • Korošec Paola (1990). Alpski Slovani. Ljubljana. Znanstveni inštitut Filozofske fakultete
  • Kos Milko (1933). Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije. Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna.

Zunanji viri uredi