Pravi pelin (znanstveno ime Artemisia absinthium) je zdravilna rastlina, ki je razširjena tudi v Sloveniji.

Pravi pelin

Pravi pelin na Kavkazu
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Magnoliophyta (kritosemenke)
Razred: Magnoliopsida (dvokaličnice)
Red: Asterales (košarnice)
Družina: Asteraceae (nebinovke)
Rod: Artemisia (pelin)
Vrsta: A. absinthium
Znanstveno ime
Artemisia absinthium
L.[1]
Sinonimi[2][3]
  • Absinthium bipedale Gilib. nom. inval.
  • Absinthium majus Geoffr.[2]
  • Absinthium majus Garsault nom. inval.
  • Absinthium officinale Lam.[2]
  • Absinthium officinale Brot.
  • Absinthium vulgare (L.) Lam.
  • Artemisia absinthia St.-Lag.
  • Artemisia arborescens var. cupaniana Chiov.
  • Artemisia arborescens f. rehan (Chiov.) Chiov.
  • Artemisia baldaccii Degen
  • Artemisia doonense Royle
  • Artemisia inodora Mill.
  • Artemisia kulbadica Boiss. & Buhse
  • Artemisia pendula Salisb.
  • Artemisia rehan Chiov.
  • Artemisia rhaetica Brügger

Opis uredi

Pravi pelin je trajnica, ki zraste od 60 do 120 cm visoko[4] in ima pahljačaste srebrnkasto zelene liste. Spodnji listi so dolgopecljati, dva do trikrat pernato deljeni in so lahko dolgi do 25 cm. Stebelni listi so krajši in nasajeni na krajše peclje. Dolgi so le med 5 in 10 cm ter manj izrazito nazobčani. Proti vrhu rastline so listi brez peclja in niso nazobčani. Rastlina cveti zgodaj spomladi, cvetovi pa so rumeni. Podoben je navadnemu pelinu, le da je od njega nekoliko nižji in ima bolj rumenkaste cvetove.

Zdravilne lastnosti uredi

Pelin se je v ljudskem zdravilstvu zaradi svojih grenčin že od nekdaj uporabljal za spodbujanje apetita[5], poleg tega pa tudi pri slabi prebavi, bolečinah v želodcu, za zdravljenje vnetij prebavnega trakta in lajšanje menstrualnih težav. Pomagal naj bi tudi pri slabokrvnosti, vročini in okužbah, pa tudi za odstranjevanje črevesnih zajedavcev[6]. Zunanje so se pripravki iz pelina uporabljali za zdravljenje ran, kožnih razjed in mozoljavosti, pa tudi za lajšanje pikov raznih insektov.[4]

Strupene lastnosti uredi

Pelin vsebuje toksin tujon, ki v prevelikih količinah in v daljšem obdobju lahko privede do bruhanja, trebušnih krčev, glavobolov, omotičnosti in motenj centralnega živčnega sistema, zaradi česar se uporaba te rastline odsvetuje nosečnicam in doječim materam.[7]

Reference uredi

  1. Linnaeus, Carolus (1753). Species plantarum:exhibentes plantas rite cognitas, ad genera relatas, cum differentiis specificis, nominibus trivialibus, synonymis selectis, locis natalibus, secundum systema sexuale digestas... Zv. 2. Holmiae (Laurentii Salvii). str. 848. Arhivirano iz spletišča dne 4. oktobra 2008. Pridobljeno 8. septembra 2008.
  2. 2,0 2,1 2,2 Christian Rätsch (25. april 2005). The Encyclopedia of Psychoactive Plants: Ethnopharmacology and Its Applications. Inner Traditions/Bear. str. 69. ISBN 978-0-89281-978-2. Pridobljeno 27. aprila 2013.
  3. »The Plant List: A Working List of all Plant Species«.
  4. 4,0 4,1 »Pravi pelin (Artemisia absinthium)«. Vse kar me zanima. 30. maj 2007. Pridobljeno 17. junija 2014.
  5. Committee on Herbal Medicinal Products (2009). »Community Herbal Monograph on Artemisia absinthium L., Herba« (PDF). European Medicines Agency. Pridobljeno 2. junija 2013.
  6. »Wormwood«. NYU Langone Medical Center. EBSCO Publishing. Julij 2012. Pridobljeno 31. maja 2013.
  7. Račič, Irena (5. april 2012). »Pelin pomaga tudi ob velikonočni pojedini«. Dnevnik. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. septembra 2013. Pridobljeno 17. junija 2014.

Zunanje povezave uredi