Polienski antimikotiki

Polienski antimikotiki so skupina protiglivičnih učinkovin, med katere sodijo na primer amfotericin B, nistatin in natamicin.

Amfotericin B (v desnem kotu ima vezano mikozamisnko skupino).
Nistatin.
Natamicin.

Zgradba uredi

Molekula polienskih antimikotikov sestoji iz velikega obročnega sistema s številnimi konjugiranimi dvojnimi vezmi (zato se imenujejo polieni) na eni strani obroča in s številnimi hidroksilnimi skupinami na drugi strani. Pogosto je na molekulo vezana tudi d-mikozaminska struktura (vrsta aminoglukozida).[1] Konjugirane dvojne vezi značilno močno absorbirajo v UV/VIS območju elektromagnetnega spektra, kar je osnova za zaznavanje z UV/VIS-spektroskopijo in zaradi česar so običajno rumeno obarvani.

Izvor uredi

Polienske antimikotike proizvajajo določene vrste streptomicet.

Mehanizem delovanja uredi

Poleinski antimikotiki se vežejo na ergosterol v celični membrani glivne celice in povzročijo, da membrana postane prepustna in posledično pride do celične smrti.

Predstavniki uredi

Viri uredi

  1. Solution NMR structure of five representative glycosylated polyene macrolide antibiotics[mrtva povezava]