Poklon Treh kraljev (Bosch, Madrid)
Poklon Treh kraljev ali Epifanija je triptih, oljna slika na leseni tabli staronizozemskega umetnika Hieronymusa Boscha, naslikana okoli 1485–1500.[1] Nahaja se v muzeju Prado v Madridu v Španiji.
| Poklon Treh kraljev | |
|---|---|
 | |
| Umetnik | Hieronymus Bosch |
| Leto | c. 1485-1500 |
| Tehnika | olje na tabli |
| Mere | 147,4 cm × 168,6 z okvirjem cm |
| Kraj | Muzej Prado, Madrid |
Zgodovina uredi
Približno leta 1494 sta Peeter Scheyfve in Agnes de Gramme naročila to oltarno tablo. Bila sta bogata meščana v Antwerpnu.[2] Slika je bila v samostanu El Escorial in jo je leta 1605 Fra Jose de Siguenza, drugače kot Boschevo tamkajšnje delo, omenjal kot »Epifanijo brez kakršne koli ekstravagance«.[3] V Pradu je od leta 1839. Zadnja dendokronološka preiskava (2016) je ugotovila, da so table izdelali po letu 1472 in najverjetneje po letu 1474.[4]
Opis uredi
Zaprt triptih uredi
Zaprt triptih od zunaj prikazuje sliko tehniki grizaj, in sicer mašo svetega Gregorja v enem samem prizoru: na njem je prikazan Gregor Veliki, ki kleči pred oltarjem s Kristusom. Slednjega obdaja lok z letečimi angeli. Barvna lika sta poznejši dodatek in sta donatorja slike.
Okvir vsebuje prizore Jezusovega življenja: spodaj levo: Kristus na Oljski gori, Aretacija, Kristus pred Pilatom, Bičanje, Trnasto kronanje, Via Crucis in nazadnje Križanje. Na nebu okoli križa sta leteči angel in hudič z rdečo avreolo okoli glave, ki umika dušo Jude Iškarjota. Juda je viden tudi na desnem robu gore, medtem ko moški kaže nanj.
Odprt triptih uredi
Stranske table uredi
Na levi tabli sta upodobljena sveti Peter in en donator, ki se je zaradi prisotnosti njegovega grba identificiral s Petrom Bronckhorstom z geslom Een voer al (Eden za vse). V ozadju moški sedi na košu pod improvizirano streho: verjetno je sveti Jožef, ki greje Jezusove plenice.[1]
Na desni tabli je sveta Neža in istoimenska darovalka Agnes Bosshuysse, ki jo spremlja tudi njen grb. V ozadju medved in volk napadeta nekatere ljudi.
Srednja tabla uredi
Osrednja tabla prikazuje Poklon Treh kraljev, upodobljeno v skladu s tradicionalno zgodnjo nizozemsko ikonografijo. Monumentalna Marija sedi zunaj razmajane koče z otrokom na kolenih. Melhior, najstarejši od Treh kraljev, kleči pred njenimi nogami, pred njim pa je njegov dar: skulptura iz zlata z Žrtvovanjem Izaka, napoved Jezusovega pasijona. Pod predmetom je več krastač, simbolov herezije. Melhiorjeva krona leži na tleh, aluzija na nemoč zemeljske moči proti nebesni.
Gašper stoji zadaj, na plašču ima upodobljen obisk kraljice iz Sabe pri Salomonu. V posodi prinese kadilo. Končno ima zadnji od Treh kraljev, temnopolti Baltazar, bela oblačila, okrašena z vezenino, ki spominja na trnaste liste: prinaša okrogel piks (majhna okrogla posodica), katerega reliefi prikazujejo daritev vode kralju Davidu in vsebuje miro. Baltazarja spremlja temnopolti služabnik.
Nenavaden element predstavlja delno gola figura ob vhodu v kočo, obdana z drugimi groteskami, z rdečim plaščem, tiaro s kovinskimi vejicami na glavi in v roki in z obročem na levem gležnju, zaščiten s stekleno konstrukcijo. To so si različno razlagali bodisi kot drugo prefiguracijo pasijona bodisi kot simbol herezije, ki se bliža privržencem ali kot judovskega mesijo, ki je po tem, ko ga je gobavec zadel, postal antikrist. [1]
Druge figure so pastirji, ki lazijo po koči, tradicionalni element italijanskih sodobnih poklonov Treh kraljev; vojakov, ki tečejo v oddaljenem ozadju, in kvazi antropomorfne konstrukcije.
Slikarski materiali uredi
Pigmenti, ki jih umetnik uporablja, so skladni z njegovimi drugimi deli.[5] Triptih je naslikal z oker, svinčeno-kositrno-rumeno, vermilion, karmin in azurit pigmenti. Edini precej nenavaden pigment je naravni ultramarin, ki se v majhnih količinah uporablja v Devičini halji.[6]
Sklici uredi
- ↑ 1,0 1,1 Varallo, Franca (2004). Bosch. Milan: Skira.
- ↑ Ta triptih je bil več kot 100 let identificiran z drugim triptihom (zdaj izgubljenim), ki je pripadal Janu van Casembrootu. Popis, ko je Fernando Álvarez de Toledo, tretji vojvoda Alba, zaplenil bogastvo Jana van Casembroota, ga je zabeležil. Popis je zabeležil tudi grb Bronchorst in Boschuysen na zunanjih krilih. Marianne Renson (2001) je zavrnila donacijo Petra van Bronchorsta in Agnes van Boschuysen. Nikoli nista obstajala. Xavier Duquenne (2004) je odkril prave darovalce
- ↑ Fra Jose de Siguenza 1605
- ↑ Luuk Hoogstede, Ron Spronk, Matthijs Ilsink, Robert G. Erdmann, Jos Koldeweij, Rik Klein Gotink, Hieronymus Bosch, Painter and Draughtsman: Technical Studies, Yale University Press, 2016, p.156
- ↑ Luuk Hoogstede, Ron Spronk, Matthijs Ilsink, Robert G. Erdmann, Jos Koldeweij, Rik Klein Gotink, Hieronymus Bosch, Painter and Draughtsman: Technical Studies, Yale University Press, 2016, pp. 154 – 171
- ↑ Hieronymus Bosch, The Adoration of the Magi (Madrid), ColourLex
Viri uredi
- Varallo, Franca (2004). Bosch. Milan: Skira.
- Fra Jose de Siguenza, History of the Order of ST. Jerome, 1605(Extract translation) in Bosch in Perspective, edited by James Snyder, 1973, USA
- Marianne Renson, Genealogical Information Concerning The Bronchorst Boschuysen triptych, 2001, Rotterdam
- Xavier, Duquenne, ≪ La famille Scheyfve et Jerome Bosch ≫, L’intermediaire des genealogistes,janvier-fevrier 2004, p. 1-19
- Matthijs Ilsink, Jos Koldeweij, Hieronymus Bosch: Painter and Draughtsman – Catalogue raisonné, Yale University Press, New Haven and London 2016, pp 198–215.
Zunanje povezave uredi
