Pogôvorni izràz je prvina pogovornega jezika, ki se govori in manj piše. Uporabimo ga takrat, ko govorimo brez vnaprej pripravljenega besedila.

Značilnosti uredi

Nekatere značilnosti pogovornih izrazov[1]:

  • spremembe v glasovju, zlasti izpad samoglasnikov, npr.:
    • uporaba kratkega nedoločnika (delat = delati, peč = peči, igrat = igrati ...)
    • množinska oblika deležnika na -l (smo delal = smo delali ...)
    • izgovor l namesto lj (kluč = klj, zaljublen = zaljubljen, Lublana = Ljubljana, živlenje = življenje ...)
  • spremembe v naglasu
  • uporaba pogovornih oblik določenih besed, npr. jejo namesto jedo, vejo namesto vedo
  • uporaba določenih besed, ki niso zborne, npr.:
    • ja namesto da
    • brigati se namesto skrbeti za kaj
    • štekati namesto razumeti
    • folk namesto ljudje
    • faks namesto fakulteta
    • lajf namesto življenje

Viri uredi

  1. Slovenski pravopis, Ljubljana 2007, str. 126–127.