Plátina (latinsko platinum) je kemični element. Kot vse druge plemenite kovine je tudi ta odporna proti koroziji. V naravi jo najdemo samorodno, vsebujejo pa jo tudi nekatere nikljeve in bakrove rude. Uporablja se v čisti obliki in v zlitinah s paladijem (do 25 %), rodijem (do 40 %), rutenijem, volframom (do 8 %) in nikljem (do 10 %). Za vse te zlitine je značilna popolna odpornost proti sulfidizaciji in okisdaciji pa tudi velika trdnost in obrabna obstojnost pri visoki temperaturi. Za trajne magnete je najprimernejša zlitina platine s 25 do 50 % kobalta. Uporablja se za nakit, v tehniki pa v katalizatorjih za čiščenje avtomobilskih izpušnih plinov, v vodikovih gorilnih celicah, za laboratorijsko opremo itd. Platina lahko kljub svoji dobri obstojnosti korodira zaradi cianidov, halogenov, žvepla in zažigalnih alkalov. Odporna je proti kislinam, tudi proti klorovodikovi in dušikovi, izjema pa je raztopina aqua regia, v kateri tvori klorplatinasto kislino. Pogosta oksidacijska stanja platine vključujejo +2, +3 in +4.

Platina, 78Pt
Platina
IzgovarjavaIPA: [ˈplaːtina]
Videzsrebrno bel
Standardna atomska teža Ar, std(Pt)195,084(9)[1]
Platina v periodnem sistemu
Vodik Helij
Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson
Pd

Pt

Ds
iridijplatinazlato
Vrstno število (Z)78
Skupinaskupina 10
Periodaperioda 6
Blok  blok d
Razporeditev elektronov[Xe] 4f14 5d9 6s1
Razporeditev elektronov po lupini2, 8, 18, 32, 17, 1
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STPtrdnina
Tališče1768,3 °C
Vrelišče3825 °C
Gostota (blizu s.t.)21,45 g/cm3
v tekočem stanju (pri TT)19,77 g/cm3
Talilna toplota22,17 kJ/mol
Izparilna toplota510 kJ/mol
Toplotna kapaciteta25,86 J/(mol·K)
Parni tlak
P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k
pri T (°C) 2.060 2.280 2.542 2.870 3.283 3.821
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja−3, −2, −1, 0, +1, +2, +3, +4, +5, +6 (rahlo bazični oksid)
ElektronegativnostPaulingova lestvica: 2,28
Ionizacijske energije
  • 1.: 870 kJ/mol
  • 2.: 1791 kJ/mol
Atomski polmerempirično: 139 pm
Kovalentni polmer136±5 pm
Van der Waalsov polmer175 pm
Barvne črte v spektralnem obsegu
Spektralne črte platine
Druge lastnosti
Pojavljanje v naraviprvobitno
Kristalna strukturaploskovno centrirana kocka (pck)
Face-centered cubic kristalna struktura za platina
Hitrost zvoka tanka palica2800 m/s (pri r.t.)
Temperaturni raztezek8,8 µm/(m⋅K) (pri 25 °C)
Toplotna prevodnost71,6 W/(m⋅K)
Električna upornost105 nΩ⋅m (pri 20 °C)
Magnetna ureditevparamagnetik
Magnetna susceptibilnost+201,9·10−6 cm3/mol (290 K)[2]
Natezna trdnost125–240 MPa
Youngov modul168 GPa
Strižni modul61 GPa
Stisljivostni modul230 GPa
Poissonovo razmerje0,38
Mohsova trdota3,5
Trdota po Vickersu400–550 MPa
Trdota po Brinellu300–500 MPa
Številka CAS7440-06-4
Zgodovina
OdkritjeAntonio de Ulloa (1735)
Najpomembnejši izotopi platine
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
190Pt 0,012% 6,5×1011 y α 186Os
192Pt 0,782% stabilen
193Pt sint. 50 y ε 193Ir
194Pt 32,864% stabilen
195Pt 33,775% stabilen
196Pt 25,211% stabilen
198Pt 7,356% stabilen
Kategorija Kategorija: Platina
prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference


  1. Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
  2. Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.