Wikipedija

Pediatrični večorganski vnetni sindrom

redka sistemska bolezen pri otrocih

Pediatrični večorganski vnetni sindrom (krajš. PVVS) ali večorganski vnetni sindrom pri otrocih (angl. Multisystem Inflammatory Syndrome in Children, MIS-C) je redka sistemska bolezen pri otrocih, ki se kaže z vročino in zelo hudim sistemskim vnetjem in ki je povezana z okužbo z virusom SARS-CoV-2, ki povzroča covid 19.[4][3] Lahko hitro napreduje do stanja, ki zahteva nujno medicinsko pomoč, na primer do šoka zaradi nezadostne prekrvljenosti organov.[3] Pride lahko do odpovedi enega ali več organov.[5] Opozorilni znak je nerazložljiva vztrajna vročina s hudo simptomatiko, ki se pojavi pri okuženih s covidom 19.[6] Pomembna je takojšnja obravnava pri pediatru.[3] Večina otrok s PVVS potrebuje zdravljenje na intenzivni negi.[3]

Pediatrični večorganski vnetni sindrom
Sopomenkepediatrični multisistemski vnetni sindrom, multisistemski vnetni sindrom pri otrocih[1]
Mikroskopski prikaz virusa SARS-CoV-2, ki povzroča COVID-19:
PMVS naj bi povzročil neobičajen imunski odziv na okužbo pri določenih otrocih.
Specialnostpediatrija
Simptomivročina, bolečina v trebuhu, driska/bruhanje, nizek krvni tlak, šok zaradi nezadostne prekrvljenosti organov, pordele oči, »malinast jezik«, izpuščaj, povečane bezgavke, zatekanje rok in nog, nevrološki simptomi ...
Zapletisrčno popuščanje, motnje koronarnega sistema (vključno z anevrizmami), akutna odpoved ledvic, povečano strjevanje krvi
Običajni začetekobičajno 2–6 tednov[2] po okužbi
Vzrokivirus SARS-CoV-2
Diagnostični postopkiklinični pregled
Diferencialne diagnozedruge nalezljive in nenalezljive bolezni, kawasakijeva bolezen
Zdravljenjeintravensko dajanje imunoglobulinov (IVIG), kortikosteroidi, nadomeščanje kisika, podporno zdravljenje
Prognozanasplošno dober odziv na zdravljenje; dolgoročna prognoza ni znana[3]
Pogostostredka
Smrtipri < 2 % poročanih primerov

Pri vseh otrocih s PVVS je prisotna vztrajna vročina,[3] drugi simptomi se pa lahko razlikujejo.[6] Med prvimi simptomi se pogosto pojavijo bolečine v trebuhu z drisko ali bruhanjem.[3] Pogoste so tudi bolečine v mišicah, splošna utrujenost[3] in znižan krvni tlak.[7] Lahko se pojavljajo pordele oči, izpuščaj, povečane bezgavke, otekanje rok in nog, ter »malinast jezik«.[2] Možen je tudi pojav nevroloških simptomov.[2] Če se otrokov prirojeni imunski sistem odzove nenadzorovano močno,[7] lahko pride do tako imenovane citokinske nevihte.[8]Pojavi se lahko tudi odpoved delovanja srca.[7] Med zaplete spadajo poškodba srčne mišice, dihalna stiska, akutna odpoved ledvic in trombofilija (povečano strjevanje krvi).[9] Nastanejo lahko tudi nepravilnosti v koronarnem arterijskem sistemu, od dilatacij do anevrizem.[2]

Gre za življenjsko ogrožajočo bolezen, ki se po sedanjih podatkih konča s smrtjo pri manj kot 2 % poročanih primerov.[3] Bistveni sta zgodna prepoznava in hitra pomoč specialista.[10] Za zdravljenje se uporabljajo protivnetna zdravila, dobro učinkovitost izkazuje intravensko zdravljenje z imunoglobulini (lahko se daje sočasno s kortikosteroidi).[11] Pogosto je potrebno nadomeščanje kisika.[3] Za zdravljenje simptomov je pomembna podporna nega.[9] Večina otrok, ki je deležna strokovnega bolnišničnega zdravljenja, preživi.[3] PVVS je nov sindrom, vendar se znanje o njem hitro povečuje.[12] Klinično se bolezen izraža podobno kot kawasakijev sindrom – redka bolezen neznanega vzroka, ki se pojavlja zlasti pri manjših otrocih in povzroči vnetje žilja po telesu.[7] Klinično lahko izkazuje tudi značilnosti nekaterih drugih hudih vnetnih stanj pri otrocih, kot sta sindrom toksičnega šoka in sindrom aktivacije makrofagov.[7] Vendar pa kaže, da gre za ločeno bolezen.[13] Prizadene lahko tudi starejše otroke.[14]

Velja, da gre za posledico okužbe z virusom SARS-CoV-2, vendar pa antigenski test ali test na protitelesa ni vedno pozitiven.[15] V diferencialni diagnostiki je pomembna izključitev drugih vzrokov, kot so bakterijske in druge okužbe.[15]

Bolezen je verjetno posledica zapoznelih patoloških procesov pri določenih otrocih z genetsko predispozicijo.[11] Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) navaja, da je tveganje pri otrocih v Evropi nizko.[15] Kaže, da obstajajo razlike med rasami in da so dovzetnejši otroci z afriškim, afrokaribskim ali latinskoameriškim poreklom, medtem ko je kawasakijeva bolezen pogostejša pri otrocih vzhodnoazijskega porekla.[10] Prvotna poročila o primerih bolezni so prihajala iz Evrope in Združenih držav Amerike,[16] kasneje pa so o njej poročali tudi iz drugih predelov sveta.[17][18] Obstajajo tudi posamezna poročila o podobnih primerih pri odraslih; gre za t. i. večorganski vnetni sindrom pri odraslih.[19]

Ozadje uredi

Število primerov otrok s simptomnim potekom covida 19 je sorazmerno majhno[20] in kaže, da otroci na splošno zbolevajo v blažji obliki.[21] V zgodnji fazi okužbe so okuženi otroci povsem brezsimptomni ali pa se bolezen le blago izraža in tudi kasnejša, »pljučna« faza, ki je lahko pri odraslih življenjsko ogrožajoča, je pri otrocih načeloma odsotna ali kvečjemu blaga.[22][23] Primeri otrok s hudo simptomatiko so sicer zelo redki, vendar pa nekateri pediatrični bolniki potrebujejo tudi intenzivno nego.[24][25][26] Smrtnih primerov zaradi covida 19 pri otrocih je malo.[23][27]

Aprila 2020 so poročali o manjši skupini otrok s potrjeno okužbo z virusom SARS-CoV-2 ter s simptomi, ki so ustrezali kriterijem za diagnosticiranje kawasakijeve bolezni. Pri nekaterih je prišlo tudi do šoka.[24][28] Kawasakijeva bolezen je sicer redka in prizadene zlasti majhne otroke; le izjemoma so poročali o nastopu bolezni pri odraslih.[29][15][30][31] Gre za obliko vaskulitisa, pri čemer so prizadete krvne žile po vsem telesu; pojavi se tudi vztrajna vročina.[15] Bolezen izzveni pravilo samoodsebno, pri nekaterih otrocih pa se kot zaplet pojavi anevrizma koronarne arterije, ki je lahko tudi življenjsko ogrožajoča.[15][32] Lahko se pojavi tudi šok, ki se kaže kot znižan krvni tlak (hipotenzija) s slabo prekrvljenostjo organov.[15][33] Vzrok ni pojasnjen; možno je, da gre za avtoimunski in/ali avtoinflamatorni odziv na določeno okužbo pri genetsko dovzetnih posameznikih.[34][35] Ne obstaja diagnostični test za potrditev bolezni, tako da diagnostika temelji na kliničnih in laboratorijskih značilnostih (vztrajna vročina, razširjen izpuščaj, povečane bezgavke, vnetje veznice, spremembe na sluznicah, otekline na rokah in nogah).[15][30][36] Izkazalo se je, da sta PVVS in kawasakijeva bolezen sorodni, a ločeni bolezni s podobno simptomatiko.[8]

Klinični znaki in simptomi uredi

PVVS je sistemska bolezen, za katero so značilni vztrajna vročina, zelo hudo vnetno dogajanje v telesu[3] in motnje delovanja organov. Časovno je bolezen povezana z okužbo s covidom 19.[1][5] Bolezen lahko nastopi v času aktivne okužbe z virusom SARS-CoV-2 (ki je lahko tudi brezsimptomna[3]) ali pa zapoznelo.[37] Pojavi se okoli dva do tri tedne od okužbe z virusom SARS-CoV-2,[38] lahko pa tudi kasneje (podatki so tudi o pojavu bolezni po šest tednih po okužbi).[2][3] Ko ima otrok simptome PVVS, so pogosto v njegovi krvi zaznavna protitelesa proti SARS-CoV-2, vendar pa je izvid testa RT-PCR že negativen.[3]

Vztrajna vročina je prisotna pri vseh bolnikih s PVVS,[3] prisotnost in izraženost drugih znakov in simptomov pa je med bolniki različna.[6] Večina otrok s PVVS ima tudi prebavne simptome, kot so driska, bruhanje in bolečine v trebuhu (včasih so bolečine tako hude, da obstaja sum na vnetje slepega črevesa).[3] Zelo pogoste so tudi bolečine v mišicah, utrujenost in splošna slabotnost.[3][7] Zlasti pri otrocih, mlajših od pet let,[38] so lahko prisotni simptomi, ki spominjajo na kawasakijevo bolezen, in sicer malinast jezik, razpokane ustnice, negnojno vnetje veznice, razširjen osip (značilen za levkocitoklastični angiitis[39]), pordele in/ali zatekle roke in noge ter povečane bezgavke.[2][6][7] Prisotna je lahko tudi bolečina v prsnem košu ali vratu.[40] Poročali so tudi o hudem glavobolu, duševnih motnjah in nevroloških simptomih.[2][13][41] Prisotni so lahko tudi znaki meningitisa.[6][11] V nekaterih primerih pride do hudega padca krvnega tlaka in pojava šoka, pri čemer je potrebna intenzivna nega.[7]

Zelo pogosto je prizadet srčno-žilni sistem.[3][13][38] Lahko pride do akutne srčne motnje v obliki disfunkcije levega prekata;[7][42] iztisni delež levega prekata pogosto pade pod 60 %.[9] Šok je pogosto srčnomišičnega izvora.[11] Dihalni simptomi so manj pogosti[13] in običajno ne izstopajo.[11][6][42]

Laboratorijski pokazatelji kažejo na hudo vnetje v telesu (hiperinflamacijo).[7] Med vnetnimi biološkimi označevalci so običajno močno povišani hitrost sedimentacije eritrocitov (ESR), C-reaktivna beljakovina (CRP), prokalcitonin, feritin in IL6.[7] Pogosto pride tudi do trombocitopenije (znižanega števila krvnih ploščic) in motenj strjevanja krvi (koagulopatije),[11] ki ju spremljajo povišane ravni D-dimera in fibrinogena.[7] Pojavljajo se tudi druge spremembe krvne slike, kot je povečano število belih krvničk (levkocitoza), zlasti nevtrofilcev ob znižanem številu limfocitov (limfopenija).[7] Število rdečih krvničk in krvnih ploščic je lahko normalno ali zmanjšano.[7] Pogosto se razvije tudi akutna jetrna okvara s hipoalbuminemijo.[22]

Zdravljenje uredi

O zdravljenju PVVS je na voljo razmeroma malo podatkov, saj gre za novo in redko bolezen. Zdravljenje temelji zlasti na mnenjih strokovnjakov, ki temeljijo tudi na znanju o obravnavi otrok s kawasakijevo boleznijo in sorodnih sistemskih vnetnih stanj ter na podatkih o zdravljenju odraslih s covidom 19.[7] Zdravljenje je prilagojeno posamezniku in pri njem sodelujejo strokovnjaki različnih specialnosti.[12] Pristopi k obravnavi bolnikov s PVVS se razlikujejo.[43]

O učinkovitosti posameznih oblik zdravljenja je na voljo le malo podatkov.[14] Večina otrok, ki so jih zdravili na enak način kot pri kawasakijevi bolezni, je okrevala.[3] Osnovno je podporno zdravljenje,[14] ki lahko pri blagi ali zmerni obliki bolezni tudi zadošča.[5] Pri zapletih je lahko potrebno dodatno, agresivnejše podporno zdravljenje.[9] Zlasti pri otrocih, ki razvijejo šok, sta lahko učinkoviti srčna in dihalna podpora.[12]

Strategije zdravljenja temeljijo zlasti na protivnetnih zdravilih, zdravljenju šoka ter preprečevanju tromboze.[43] V večini primerov se uporablja tudi intravensko zdravljenje z imunoglobulini,[7] ki kaže dobre rezultate.[3][11][22] Prav tako se lahko uporablja zdravljenje s kortikostreroidi.[7] Pri PVVS se bolniki v primerjavi s kawasakijevo boleznijo pogosteje ne odzovejo na zdravljenje z imunoglobulini, kar zahteva zdravljenje s kortikosteroidi.[37] Pri manjšem deležu otrok[3] so uporabili tudi zaviralce citokinov kot dodatno zdravljenje, z namenom zaviranja proizvodnje interlevkina 6 (tocilizumab) ali interlevkina 1 (anakinra). Uporabljajo se tudi zaviralci TNF-α (infliksimab).[7] Pri otrocih z motenim delovanjem srca in znižanim krvnim tlakom se pogosto uporabljajo inotropna ali vazoaktivna zdravila.[17] Uporabljajo se tudi antikoagulanti,[17] na primer aspirin v nizkih odmerkih.[7][6][11]

Vzrok uredi

PVVS povezujejo s covidom 19[16] in kaže, da bolezen dejansko nastopi po okužbi z virusom SARS-CoV-2,[15] vendar pa vzročna povezava ni dokazana in tudi ne dobro razumljena.[15] Tudi ni znano, v kakšnem obsegu je PVVS etiološko soroden kawasakijevi bolezni, ki je bila poznana že pred pojavom covida 19 in ki naj bi jo sprožili drugi virusni povzročitelji.[8] Obstaja tudi podobnost s sindromom toksičnega šoka, vendar pri PVVS ni nikakršnega dokaza o povezavi s stafilokoknimi ali streptokoknimi toksini.[17] Tudi vloga pridruženih bolezni ni pojasnjena.[7] Boljše razumevanje mehanizmov PVVS bo potencialno pomembno tudi pri obvladovanju in zdravljenju bolezni.[44]

Epidemiologija uredi

Epidemiološki podatki so omejeni in temeljijo predvsem na objavljenih nizih primerov.[2][13][42] Gre za novo, porajajočo se bolezen, ki je po trenutnih ocenah redka.[15] Podatki o pojavnosti (incidenci) niso znani.[2][42][2][45] Na osnovi razpoložljivih poročil je smrtnost med diagnosticiranimi primeri okoli 1,7-odstotna (kar je bistveno več kot pri kawasakijevi bolezni, ki ima po podatkih z Japonskega okoli 0,07-odstotno smrtnost).[3]

Sklici uredi

  1. ↑ 1,0 1,1 »Multisystem inflammatory syndrome in children (MIS-C) associated with coronavirus disease 2019 (COVID-19)«. emergency.cdc.gov. Centers for Disease Control and Prevention. 14. maj 2020. Arhivirano iz spletišča dne 15. maja 2020.
  2. ↑ 2,00 2,01 2,02 2,03 2,04 2,05 2,06 2,07 2,08 2,09 Henderson LA, Canna SW, Friedman KG, in sod. (Julij 2020). »American College of Rheumatology clinical guidance for pediatric patients with multisystem inflammatory syndrome in children (MIS-C) associated with SARS-CoV-2 and hyperinflammation in COVID-19. Version 1«. Arthritis & Rheumatology. 72 (11): 1791–1805. doi:10.1002/art.41454. PMC 7405113. PMID 32705809.
  3. ↑ 3,00 3,01 3,02 3,03 3,04 3,05 3,06 3,07 3,08 3,09 3,10 3,11 3,12 3,13 3,14 3,15 3,16 3,17 3,18 3,19 3,20 3,21 3,22 Ahmed M, Advani S, Moreira A, in sod. (september 2020). »Multisystem inflammatory syndrome in children: a systematic review«. EClinicalMedicine. 26: 100527. doi:10.1016/j.eclinm.2020.100527. ISSN 2589-5370. PMC 7473262. PMID 32923992. S2CID 221494176.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  4. ↑ https://www.kclj.si/index.php?dir=/pacienti_in_obiskovalci/obvestila&id=5892, vpogled: 28. 1. 2021.
  5. ↑ 5,0 5,1 5,2 »Guidance - Paediatric multisystem inflammatory syndrome temporally associated with COVID-19 (PIMS)«. RCPCH (v angleščini). Royal College of Paediatrics and Child Health. Maj 2020. Arhivirano iz spletišča dne 16. junija 2020.
  6. ↑ 6,0 6,1 6,2 6,3 6,4 6,5 6,6 »Multisystem inflammatory syndrome in children (MIS-C) interim guidance«. services.aap.org (v angleščini). American Academy of Pediatrics. Julij 2020. Arhivirano iz spletišča dne 17. julija 2020.
  7. ↑ 7,00 7,01 7,02 7,03 7,04 7,05 7,06 7,07 7,08 7,09 7,10 7,11 7,12 7,13 7,14 7,15 7,16 7,17 7,18 7,19 Sperotto F, Friedman KG, Son MB, in sod. (2020). »Cardiac manifestations in SARS-CoV-2-associated multisystem inflammatory syndrome in children: a comprehensive review and proposed clinical approach«. European Journal of Pediatrics. 180 (2): 307–322. doi:10.1007/s00431-020-03766-6. PMC 7429125. PMID 32803422.
  8. ↑ 8,0 8,1 8,2 Rowley AH (Junij 2020). »Understanding SARS-CoV-2-related multisystem inflammatory syndrome in children«. Nature Reviews. Immunology. 20 (8): 453–454. doi:10.1038/s41577-020-0367-5. PMC 7296515. PMID 32546853.
  9. ↑ 9,0 9,1 9,2 9,3 Aronoff SC, Hall A, Del Vecchio MT (september 2020). »The natural history of SARS-Cov-2 related multisystem inflammatory syndrome in children (MIS-C): a systematic review«. Journal of the Pediatric Infectious Diseases Society. doi:10.1093/jpids/piaa112. PMC 7797745. PMID 32924059.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  10. ↑ 10,0 10,1 ACR MIS-C and COVID-19 Related Hyperinflammation Task Force (17. junij 2020). »Clinical guidance for pediatric patients with multisystem inflammatory syndrome in children (MIS-C) associated with SARS-CoV-2 and hyperinflammation in COVID-19« (PDF). rheumatology.org. American College of Rheumatology. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 25. junija 2020.
  11. ↑ 11,0 11,1 11,2 11,3 11,4 11,5 11,6 11,7 Rajapakse N, Dixit D (Junij 2020). »Human and novel coronavirus infections in children: a review«. Paediatrics and International Child Health: 1–20. doi:10.1080/20469047.2020.1781356. PMID 32584199.
  12. ↑ 12,0 12,1 12,2 Hennon TR, Penque MD, Abdul-Aziz R, in sod. (Maj 2020). »COVID-19 associated multisystem inflammatory syndrome in children (MIS-C) guidelines; a Western New York approach«. Progress in Pediatric Cardiology. 57: 101232. doi:10.1016/j.ppedcard.2020.101232. PMC 7244417. PMID 32837142.
  13. ↑ 13,0 13,1 13,2 13,3 13,4 Abrams JY, Godfred-Cato SE, Oster ME, in sod. (Avgust 2020). »Multisystem inflammatory syndrome in children (MIS-C) associated with SARS-CoV-2: a systematic review«. The Journal of Pediatrics. doi:10.1016/j.jpeds.2020.08.003. PMC 7403869. PMID 32768466.
  14. ↑ 14,0 14,1 14,2 »Special Considerations in Children«. NIH - COVID-19 Treatment Guidelines (v angleščini). National Institutes of Health. 11. junij 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. julija 2020.
  15. ↑ 15,00 15,01 15,02 15,03 15,04 15,05 15,06 15,07 15,08 15,09 15,10 »Rapid risk assessment: Paediatric inflammatory multisystem syndrome and SARS-CoV-2 infection in children« (PDF) (v angleščini). European Centre for Disease Prevention and Control. 15. maj 2020. Arhivirano iz spletišča dne 15. maja 2020.
  16. ↑ 16,0 16,1 »Multisystem inflammatory syndrome in children and adolescents with COVID-19: scientific brief«. www.who.int (v angleščini). World Health Organization. Arhivirano iz spletišča dne 15. maja 2020.
  17. ↑ 17,0 17,1 17,2 17,3 Jiang L, Tang K, Levin M, in sod. (Avgust 2020). »COVID-19 and multisystem inflammatory syndrome in children and adolescents«. Lancet Infectious Diseases. 20 (11): e276–e288. doi:10.1016/S1473-3099(20)30651-4. PMC 7431129. PMID 32818434.
  18. ↑ Ulloa-Gutierrez R, Ivankovich-Escoto G, Yock-Corrales A, Tremoulet AH (september 2020). »Multisystem inflammatory syndrome (MIS-C) surveillance and COVID-19 in Latin America«. The Pediatric Infectious Disease Journal. 39 (12): e473–e474. doi:10.1097/INF.0000000000002901. PMID 32947601.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  19. ↑ Morris SB, Schwartz NG, Patel P, in sod. (Oktober 2020). »Case series of multisystem inflammatory syndrome in adults associated with SARS-CoV-2 infection - United Kingdom and United States, March-August 2020«. MMWR. Morbidity and Mortality Weekly Report. 69 (40): 1450–1456. doi:10.15585/mmwr.mm6940e1. PMC 7561225. PMID 33031361.
  20. ↑ Lu X, Zhang L, Du H, in sod. (april 2020). »SARS-CoV-2 infection in children«. The New England Journal of Medicine. 382 (17): 1663–1665. doi:10.1056/NEJMc2005073. PMC 7121177. PMID 32187458.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  21. ↑ Zimmermann P, Curtis N (Maj 2020). »Coronavirus infections in children including COVID-19: an overview of the epidemiology, clinical features, diagnosis, treatment and prevention options in children«. The Pediatric Infectious Disease Journal. 39 (5): 355–368. doi:10.1097/INF.0000000000002660. PMC 7158880. PMID 32310621.
  22. ↑ 22,0 22,1 22,2 Nakra NA, Blumberg DA, Herrera-Guerra A, Lakshminrusimha S (Julij 2020). »Multi-system inflammatory syndrome in children (MIS-C) following SARS-CoV-2 infection: review of clinical presentation, hypothetical pathogenesis, and proposed management«. Children. 7 (7): 69. doi:10.3390/children7070069. PMC 7401880. PMID 32630212.
  23. ↑ 23,0 23,1 Hoang A, Chorath K, Moreira A, in sod. (Julij 2020). »COVID-19 in 7780 pediatric patients: a systematic review«. EClinicalMedicine (v angleščini). 24: 100433. doi:10.1016/j.eclinm.2020.100433. PMC 7318942. PMID 32766542.
  24. ↑ 24,0 24,1 Yasuhara J, Kuno T, Takagi H, Sumitomo N (Julij 2020). »Clinical characteristics of COVID-19 in children: a systematic review«. Pediatric Pulmonology. 55 (10): 2565–2575. doi:10.1002/ppul.24991. PMID 32725955.
  25. ↑ Jeng MJ (Junij 2020). »Coronavirus disease 2019 in children: current status«. Journal of the Chinese Medical Association. 83 (6): 527–533. doi:10.1097/JCMA.0000000000000323. PMC 7199766. PMID 32502117.
  26. ↑ Choi SH, Kim HW, Kang JM, in sod. (april 2020). »Epidemiology and clinical features of coronavirus disease 2019 in children«. Clinical and Experimental Pediatrics. 63 (4): 125–132. doi:10.3345/cep.2020.00535. PMC 7170785. PMID 32252139.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  27. ↑ Castagnoli R, Votto M, Licari A, in sod. (april 2020). »Severe acute respiratory syndrome coronavirus 2 (SARS-CoV-2) infection in children and adolescents: a systematic review«. JAMA Pediatrics. 174 (9): 882–889. doi:10.1001/jamapediatrics.2020.1467. PMID 32320004.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  28. ↑ Viner RM, Whittaker E (2020). »Kawasaki-like disease: emerging complication during the COVID-19 pandemic«. The Lancet. 395 (10239): 1741–1743. doi:10.1016/S0140-6736(20)31129-6. PMC 7220168. PMID 32410759.
  29. ↑ Wolff AE, Hansen KE, Zakowski L (Maj 2007). »Acute Kawasaki disease: not just for kids«. Journal of General Internal Medicine. 22 (5): 681–684. doi:10.1007/s11606-006-0100-5. PMC 1852903. PMID 17443379.
  30. ↑ 30,0 30,1 Dietz SM, van Stijn D, Burgner D, in sod. (2017). »Dissecting Kawasaki disease: a state-of-the-art review«. European Journal of Pediatrics. 176 (8): 995–1009. doi:10.1007/s00431-017-2937-5. PMC 5511310. PMID 28656474.
  31. ↑ »Kawasaki Disease«. PubMed Health (v angleščini). NHLBI Health Topics. 11. junij 2014. Arhivirano iz spletišča dne 11. septembra 2017. Pridobljeno 26. avgusta 2016.
  32. ↑ Brogan P, Burns JC, Cornish J, in sod. (2020). »Lifetime cardiovascular management of patients with previous Kawasaki disease«. Heart. 106 (6): 411–420. doi:10.1136/heartjnl-2019-315925. PMC 7057818. PMID 31843876.
  33. ↑ Taddio A, Rossi ED, Monasta L, in sod. (2017). »Describing Kawasaki shock syndrome: results from a retrospective study and literature review«. Clinical Rheumatology. 36 (1): 223–228. doi:10.1007/s10067-016-3316-8. PMID 27230223. S2CID 1104479.
  34. ↑ McCrindle BW, Manlhiot C (2020). »SARS-CoV-2-related inflammatory multisystem syndrome in children: different or shared etiology and pathophysiology as Kawasaki disease?«. JAMA. 324 (3): 246–248. doi:10.1001/jama.2020.10370. PMID 32511667.
  35. ↑ Marrani E, Burns JC, Cimaz R (2018). »How should we classify Kawasaki disease?«. Frontiers in Immunology. 9: 2974. doi:10.3389/fimmu.2018.02974. PMC 6302019. PMID 30619331.
  36. ↑ McCrindle BW, Rowley AH, Newburger JW, in sod. (2017). »Diagnosis, treatment, and long-term management of Kawasaki disease: a scientific statement for health professionals from the American Heart Association«. Circulation. 135 (17): e927–e999. doi:10.1161/CIR.0000000000000484. PMID 28356445.
  37. ↑ 37,0 37,1 Galeotti C, Bayry J (2020). »Autoimmune and inflammatory diseases following COVID-19«. Nature Reviews. Rheumatology. 16 (8): 413–414. doi:10.1038/s41584-020-0448-7. PMC 7271827. PMID 32499548.
  38. ↑ 38,0 38,1 38,2 Junior HS, Sakano TM, Rodrigues RM, in sod. (september 2020). »Multisystem inflammatory syndrome associated with COVID-19 from the pediatric emergency physician's point of view«. Jornal de Pediatria. doi:10.1016/j.jped.2020.08.004. PMC 7486073. PMID 32946801.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  39. ↑ Kaya G, Kaya A, Saurat JH (Junij 2020). »Clinical and histopathological features and potential pathological mechanisms of skin lesions in COVID-19: review of the literature«. Dermatopathology. 7 (1): 3–16. doi:10.3390/dermatopathology7010002. PMC 7583593. PMID 32608380.
  40. ↑ Kache S, Chisti MJ, Gumbo F, in sod. (Julij 2020). »COVID-19 PICU guidelines: for high- and limited-resource settings«. Pediatric Research. 88 (5): 705–716. doi:10.1038/s41390-020-1053-9. PMC 7577838. PMID 32634818.
  41. ↑ Chen TH (Avgust 2020). »Neurological involvement associated with COVID-19 infection in children«. Journal of the Neurological Sciences. 418: 117096. doi:10.1016/j.jns.2020.117096. PMC 7423535. PMID 32823135.
  42. ↑ 42,0 42,1 42,2 42,3 Alsaied T, Tremoulet AH, Burns JC, in sod. (november 2020). »Review of cardiac involvement in multisystem inflammatory syndrome in children«. Circulation. 143 (1): 78–88. doi:10.1161/CIRCULATIONAHA.120.049836. PMID 33166178.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  43. ↑ 43,0 43,1 Elias MD, McCrindle BW, Larios G, in sod. (september 2020). »Management of multisystem inflammatory syndrome in children associated with COVID-19: a survey from the International Kawasaki Disease Registry«. CJC Open. 2 (6): 632–640. doi:10.1016/j.cjco.2020.09.004. PMC 7484693. PMID 32935083.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  44. ↑ Schroeder AR, Wilson KM, Ralston SL (2020). »COVID-19 and Kawasaki disease: finding the signal in the noise« (PDF). Hospital Pediatrics. 10 (10): e1–e3. doi:10.1542/hpeds.2020-000356 (neaktivno 18. januar 2021). PMID 32404331.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: neaktiven DOI (2021) (povezava)
  45. ↑ Dufort EM, Koumans EH, Chow EJ, in sod. (Junij 2020). »Multisystem inflammatory syndrome in children in New York State«. The New England Journal of Medicine. 383 (4): 347–358. doi:10.1056/NEJMoa2021756. PMC 7346766. PMID 32598830.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pediatrični_večorganski_vnetni_sindrom&oldid=6000303«