Papež Evtihijan
Sveti Evtihijan, papež (in mučenec glej: Ocena) , [1] Rimskokatoliške cerkve, * okoli 200 n. št. Luni, (Toskana, Italija, Rimsko cesarstvo); † 7. december 283, Rim (Italija, Rimsko cesarstvo). V Rimskokatoliški cerkvi god 7. december.
| Sveti Evtihijan mučenec | |
|---|---|
 | |
| Papež Evtihijan | |
| Pričetek papeževanja | 4. januar 275 |
| Konec papeževanja | 7. december 283 |
| Predhodnik | Feliks I. |
| Naslednik | Gaj |
| Zaporedje | 27. papež |
| Osebni podatki | |
| Rojen | okoli 200 n. št. Luni, ( Toskana, Italija, Rimsko cesarstvo) |
| Umrl | 7. december 283 Rim ( Italija, Rimsko cesarstvo) |
| Etničnost-nacionalnost | Rimljan |
| Svetništvo | |
| God | 7. december |
| Častijo ga | Anglikanska cerkev Pravoslavna cerkev Luteranci Rimskokatoliška cerkev |
Življenjepis uredi
Evtihijan je bil papež, za katerega "Annuario Pontificio" (2003) pravi, da je vodil Cerkev od 4. januarja 275 do 7. decembra 283. Njegov izvirni epitaf je najden na njegovem grobu v Kalistovih katakombah: ΕΥΤΥΗΙΑΝΟΣ ΕΠΙς (Eutyhianos epis/kopos/ = Evtihijan škof). On je lastnoročno pokopal 324 mučencev.
V njegovem času se je Cerkev lahko nemoteno širila in utrjevala. Vedno več poganov je vstopalo med kristjane in zato so za časna njegovega vladanja gradili nove cerkve, stare pa večali in širili. O tem razcvetu pričajo tudi tedanje povečave in olepšave katakomb.[2]
Določbe uredi
- Papež Evtihijan se je že od izvolitve naprej trudil za poenotenje svete maše.
- Izročilo pravi, da je uvedel blagoslov grozdja, fižola in žita na oltarju.
- Obenem je določil, da naj mučence pokopljejo v šklatni dalmatiki, ki je bila podobna cesarjevemu oblačilu. Iz tega se je pozneje razvilo oblačilo za diakona.
- Zahteval je tudi, naj ga obvestijo o pokopu slehernega mučenca.[3]
- Prepovedal je sklepanje zakona med kristjani in pogani.
- Prepovedal je pijancem obhajilo vse dotlej, dokler se ne bi popravili. Baronij (Baronius) pravi, da je vse to določil zaradi nasprotovanja krivoverskemu manihejskemu učenju. [4]
Smrt in češčenje uredi
Njegov god je 7. decembra. Papež Evtihijan je pokopan v Kalistovih katakombah v Rimu. Njegov izvirni epitaf je najden na njegovem grobu v Kalistovih katakombah, z napisom v grščini.
Ocena uredi
- Nekateri zgodovinarji dvomijo, da je on uvedel blagoslov grozdja in fižola, češ da je to iz poznejšega časa.
- Dvomijo tudi, da je on sam pokopal lastnoročno 324 mučencev.
- Nekateri imajo pomisleke o tem, da je umrl mučeniške smrti. Po smrti cesarja Avrelijana leta 275 namreč ni zabeleženo preganjanje kristjanov.
- Negotov je tudi čas njegovega vladanja. Liber Pontificalis mu pripisuje 8 let in 11 mesecev, torej od 275 do 283. Zgodovinar Evzebij pa po drugi strani pravi, da je njegovo vladanje bilo dolgo le 10 mesecev.
- Njegov god nekateri viri dajejo na 7., drugi na 8. december; tudi smrtni dan je pri enih 7., pri drugih pa 8. december. Najbolj nenavadno pa je dejstvo, da precej virov, ki navaja njegov smrtni dan 7. decembra, omenja god na 8. decembra.
Opombe uredi
- ↑ Evtih – ευτιχος grško pomeni isto kot latinska beseda felix, tj. srečen oziroma tisti, ki osrečuje, osrečujoči; slovenimo s Srečko
- ↑ M. Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., str. 29.
- ↑ »St. Eutychian 275-283 AD«. Defending the Faith. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. februarja 2012. Pridobljeno 3. julija 2012.
- ↑ F. Chobot. A pápák története. str. 49.
Viri uredi
- M. Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., Mohorjeva družba Celje 1989.
- Leto svetnikov, Zadruga katoliških duhovnikov v Ljublja]], IV deli (1968-1973). Izdajo sta pripravila M. Miklavčič in J. Dolenc.
- F. X. Seppelt –K. Löffler: Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart. Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933.
- J. Marx: Lehrbuch der Kirchengeschichte, Achte verbesserte Auflage, G.m.b.H. Trier 1922.
- A. Franzen: Pregled povijesti Crkve, Kršćanska sadašnjost – Glas koncila, Zagreb 1970. (po: A. Franzen: Kleine Kirchengeschichte, Herder-Bücherei Bd. 237/238. Freiburg i. B. 1968, Druga pregledano in dopolnjena izdaja).
- B. Bangha S.J.: Katolikus lexikon I-IV, A magyar kultúra kiadása, Budapest 1931–1933.
- F. Chobot: A pápák története. Pátria, Rákospalota 1909.
- A. Schütz, Szentek élete az év minden napjára I-IV, Szent István-Társulat, Budapest 1932–1933.
- C. L. Dedek: Szentek élete, különös tekintettel a magyar szenekre és azokra, kik Magyarországban ősrégi időktől fogva kiváló tiszteletnek örvendenek, valamint a különböző védőszentekre. Pallas irodalmi és nyomdai részvénytársaság, Budapest 1900.
Zunanje povezave uredi
Glej tudi uredi
| Nazivi Rimskokatoliške cerkve | ||
|---|---|---|
| Predhodnik: Feliks I. |
Rimski škof Papež 275–283 |
Naslednik: Gaj |