Palestra
Palestra (grško παλαίστρα) je bila rokoborska šola v antični Grčiji. V njej so se odvijale tekme v boksu in rokoborbi, ki niso zahtevale veliko prostora. Delovala je samostojno ali bila del javne ustanove. Lahko je obstajala brez gimnazija, medtem ko gimnazij ni mogel obstajati brez palestre.
.jpg)
Arhitektura uredi
Arhitektura palestre, čeprav so bile mogoče različice, je imela izrazito standarden tloris. Sestavlja jo pravokotno dvorišče, obdano s stebriščem, s prizidanimi sobami. Ti prostori so bili: kopalnice, garderobe, prostor za igro z žogo, sedenje in druženje, opazovanje ali pouk in shranjevanje olja, prahu ali športne opreme.
Vitruvij [1] je z besedilom O arhitekturi pomemben vir za to vrsto zgradb in ponuja veliko podrobnosti o tem, kaj sta "palestra, grški slog". Čeprav nekateri njegovi opisi ne ustrezajo arhitekturnim dokazom, saj so zapisi iz okoli 27 pred našim štetjem, njegov opis omogoča vpogled v splošno zasnovo in uporabo te vrste prostora. Kot opisuje, je palestra kvadratne ali pravokotne oblike, s stebriščem ob vseh štirih straneh ustvarja portike. Stebrišče na severni strani palestre ima dvojno globino za zaščito pred vremenskimi vplivi. Velike dvorane (eksedre) so bile zgrajene vzdolž daljših stranic s sedeži za tiste, ki so uživali v intelektualni dejavnosti. Dvojna globina stranic je bila razdeljena na:
- efebej: garderoba (prvotno efebes), tudi apoditerij,
- konisterij: prostor za uporabo prahu, iz grščine κόνις za "prah",
- koricej: soba za boksarje, iz grščine korikus, velika usnjena boksarska vreča, napolnjena z bodičastim zrnjem, moko in peskom, tudi kot sredstvo moči,
- sfajristerij: prostor za igre z žogo, grško σφαῖρα sfajra – "žoga",
- elaeotezij: soba za masažo z oljem, tudi: ἀλειπτήριον alejpterij, ἄλειμμα alejma – "mazilo".
Poleg tega so bile že v grški palestri različne kopalnice (lutron). V rimskem cesarskem obdobju je bilo palestri pogosto dodano še kopališče.
Dobri primeri te vrste zgradb so v dveh glavnih grških mestih: Olimpija in Delfi, znane pa so tudi v Atenah, Epidavru, Prieni in na Delosu. [2]
Od Rimljanov dalje je palestra končno postala del večjega termalnega kompleksa. Samo v Pompejih jih je bilo več, npr. Velika Palestra ali Palestra v termah Stabije.
Bog palestre je bil Hermes, ki so ga tudi častili (festival Hermaja). [3]