Padova (pokrajina)
|
| |||
| Glavno mesto | Padova | ||
| Občine | Seznam 104 občin | ||
| Površina | 2.142 km² | ||
| Prebivalstvo | 882.779 (2005) | ||
| Gostota | 412 | ||
| |||
Pokrajina Padova (v italijanskem izvirniku Provincia di Padova [provìnča di pàdova]) je ena od sedmih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Benečija. Meji na severu s pokrajinama Treviso in Vicenza, na vzhodu s pokrajino Venezia, na jugu s pokrajino Rovigo in na zahodu s pokrajinama Verona in Vicenza. Zavzema tudi majhen del Beneške lagune.
Večje občine uredi
Glavno mesto je Padova, ki šteje preko 210.000 prebivalcev, ostale večje občine so (podatki 31.12.2006):
| Mesto | Prebivalcev |
|---|---|
| Padova | 210.301 |
| Selvazzano Dentro | 21.731 |
| Vigonza | 20.901 |
| Albignasego | 20.696 |
| Cittadella | 19.777 |
| Abano Terme | 19.136 |
| Piove di sacco | 18.271 |
| Monselice | 17.495 |
| Este | 16.864 |
| Cadoneghe | 15.576 |
Naravne zanimivosti uredi
Glavna zaščitena področja so:
- Regijski park Colli Euganei (Parco regionale dei Colli Euganei)
- Regijski park reke Sile (Parco regionale del Fiume Sile)
- Mokrišče pri Onari (Riserva naturale regionale di interesse locale di Tombolo).
Zgodovinske zanimivosti uredi
Mestna komuna Padova je bila najhujši nasprotnik dinastije, ki je v srednjem veku gospodovala večini današnje Benečije: to so bili Ezzelini ali Ecelini [edzelìni, ečelìni]. Verjetno so bili potomci germanskega vojščaka, ki je leta 1036 spremljal Konrada II. v Pavio. Do leta 1199 so imeli sedež v kraju Onara (danes v občini Tombolo). Najbolj znan med njimi je gotovo Ezzelino III. Grozni, ki je - med drugim - v istem dnevu baje dal pobiti kar 10.000 padovancev. Omembe vreden je pa tudi njegov oče Ezzelino II., znan s pridevkom menih, ker je preživel zadnja leta v samostanu. Bil je poročen štirikrat in preživelo ga je kar deset otrok. Tudi njegova hči Cunizza [kunìca], sestra Ezzelina Groznega, se je poročila petkrat in si tudi izven zakona pridobila vzdevek Venerina hči, a v zrelih letih se je predala izključno religiji in spokornosti. Dante Alighieri, ki jo je osebno poznal, jo je postavil v raj. Pri osemdesetem letu starosti se je zatekla v samostan in ni znano leto njene smrti.
Viri uredi
- Istituto Nazionale di Statistica ISTAT
- Parchi e aree protette in Italia, Touring Club Italiano, 2003
- Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986