Wikipedija

Outsider

slovenski film

Outsider je slovenski dramski film iz leta 1997. Napisal in režiral ga je Andrej Košak, za katerega je to celovečerni prvenec.

Outsider
uvodna špica
RežijaAndrej Košak
ProdukcijaFranci Slak
ScenarijAndrej Košak
VlogeDavor Janjić
Zijah Sokolović
Uroš Potočnik
Nina Ivanič
Milada Kalezić
Miranda Caharija
Demeter Bitenc
Jure Ivanušič
Danijel Malalan
Esad Babačić
Pavle Ravnohrib
Majda Kolenik
Tadej Toš
Rok Vihar
Manca Dorrer
Judita Zidar
GlasbaSaša Lošić
FotografijaSven Pepeonik
MontažaZlatjan Čučkov
Studio
TV Slovenija (umetniški program)
Bindweed Soundvision
DistribucijaKarantanija film
Datum izida
13. februar 1997 (Slovenija)
Dolžina
110 minut
Jezikslovenščina
bosanščina
Proračun125.400.000 SIT (523.285 €)

Govori o odraščanju v Sloveniji na začetku osemdesetih let, ko so vladali politično občutljivi časi in se je vzpel punk. Glasbo za film je napisal Saša Lošić, v njem pa se pojavijo tudi pesmi skupin Pankrti, Zabranjeno pušenje in Indust-Bag.[1]

S 90.954 gledalci[2] je bil najbolj gledan slovenski film po letu 1991, dokler ga ni presegel Kajmak in marmelada (2003).[3] Bil je slovenski predlog za nominacijo za oskarja za najboljši tujejezični film.[4]

Zgodba uredi

Film se dogaja v letih 1979 in 1980. Sead Mulahasanović, rojen 16. junija 1963 v Tuzli, prihaja iz etnično mešane družine. Njegov oče Haris je zastavnik JLA iz Bosne, mama Marija pa gospodinja iz Slovenije. Zaradi očetove službe se družina nenehno seli.

Zgodba se začne jeseni 1979 z njegovim prihodom v Slovenijo, kjer nadaljuje šolanje v 4. letniku ljubljanske Gimnazije Moste, kjer je tarča žaljivk. V tem času je bil v ljubljanski Klinični center pripeljan tudi Tito, zaradi česar je situacija postala zelo napeta, oblasti pa so začele spremljati vsako sumljivo dogajanje. Sead se v šoli spoprijatelji s Kaduncem, prek katerega pride v stik z ljubljansko punk sceno, ki se je zaradi Titove bolezni tudi znašla na očeh oblasti. Ustanovijo svoj bend. Sead se zaljubi v sošolko Metko, s katero postaneta par. Haris doma ne opusti svojega vojaškega obnašanja in nima posluha za občutljivega sina. Kadunc in Sead sta poklicana na pogovor k vzvišenemu ravnatelju, ki Kaduca opozori, da šole ne more ponavljati v nedogled, Seadu pa pove, da mu druženje z barabo ne koristi.

Kadunc je ujet med risanjem grafitov po vojašnici, kar vozi v njegovo izključitev iz šole, kolektivno kaznovanje razreda s prepovedjo nastopa na proslavi in ravnateljevo prepovedjo neprimernega oblačenja. Sead in Kadunc se s prijatelji znajdeta v nemilosti policije, ko bend igra na strehi bloka. Seada izpustijo, pred tem pa je deležen prijazne grožnje s popravnim domom. Kadunc zaradi kršenja pogojne pristane v zaporu in njegova vez s Seadom se pretrga. Metka pričaka Seada in skupaj preživita noč.

Metka zanosi, vendar se odloči za splav, kar njen oče pove presenečeni Seadovi materi med vljudnim obiskom. Sead kljub materinemu prigovarjanju s šopkom pohiti k Metki v Klinični center, kjer se mora soočiti z grenko resnico. Vrne se domov, kjer mu oče pove, da se zopet selijo. Spreta se. Na TV je novica o Titovi smrti. Sead se ustreli z očetovo pištolo. Metka med oglašanjem siren teče iz bolnice v daljavo po prazni cesti.

Financiranje in produkcija uredi

Projekt je bil ocenjen na 125.400.000 tolarjev (523.285 €).[5] Filmski sklad RS je prispeval 20.763 evrov.[1]

Režiser Andrej Košak si je pred svojim prvencem izkušnje pridobil kot režiser televizijski oddaj, reklam in glasbenih spotov. Janjića je spoznal leta 1989 je med asistiranjem Rajku Grliću na snemanju filma Čaruga.[6]

Zaradi pomanjkanja sredstev niso imeli filmskega ateljeja, zasedba je bila večinoma mlada, snemanje pa je potekalo v zaprti bivši vojašnici 4. julij. Za prizor dneva Titove smrti so izpraznili eno glavnih ljubljanskih prometnic in obesili rdeče zastave. Slak (Bindweed Soundvision) je vskočil kot producent, ko se je pri snemanju zataknilo. Janjić ni imel urejenih papirjev za pot v Slovenijo, zato so ga za nekaj časa priprli.[6][7] Snemali so tudi v Kliničnem centru v ljubljani.[1]

Sead, Haris in njegovi sodelavci ter delavci ob šoli uporabljajo srbohrvaški jezik, ki ob distribuciji ni bil podnaslovljen.[8] Producent Slak je ob uspehu Outsiderja povedal, da film ni prinesel dobička.[9]

Odziv kritikov uredi

Ženja Leiler je ob premieri napisala, da sta jugošarmantni Sokolović in Janjić iz vlog potegnila več, kot dovoljuje scenarij, da je lik Metke slabo razvit, da je Potočnik karizmatičen in da so tudi gledališki igralci pred kamero sveži. Sead zanjo ni bil upornik, ampak le fant, ki išče svojo identiteto in se zoperstavlja tiranskemu očetu. Kadunčevo uporništvo se ji je zdelo nereflektirano. Zmotili so jo stereotipni pankerji in vedno jezna učiteljica matematike, ki so sicer zabavali. Zavrnila je trženje filma kot tragične ljubezenske zgodbe, saj se ji je zdel ljubezenski odnos med Metko in Seadom šibak in obroben. Film je po njenem naredil premalo, da bi utemeljil Seadov samomor iz stiske. Outsider je označila za tekoč, šarmanten, komunikativen in nepretenciozen mali film, ki bo z lahkoto nabral 30.000 gledalcev, kar je bil Košakov cilj.[10]

Po uspehu uredi

Samo Rugelj je dva meseca po premieri napisal, da je Outsider pometel z ameriški blockbusterji, čeprav so ga slovenski kritiki zavrnili kot povprečen in stereotipen polžanrski izdelek. Opozoril je, da ta film pomeni napredek pri komunikaciji z občinstvom v primerjavi s slovenskimi filmi zadnjih petih let, vendar je usmerjen na ozek slovenski in jugoslovanski trg in zato ne omogoča preboja slovenske kinematografije v zelo zahtevno in konkurenčno tujino.[11]

Tadej Čater je napisal, da je Outsider zaživel, ker je obrtniški izdelek in kot tak netipičen za slovensko filmsko sceno, ki trpi za sindromom Josipa Vidmarja, zaradi katerega proizvaja le samozadostne umetniške izdelke.[12]

Po besedah teoretika Ilije Tomanića je Outsider zavrnil dotedanje nerealno, sterilno in neprepričljivo filmsko prikazovanje Slovenije kot sodobne in brezčasne zahodne kapitalistične države brez 73 let trajajoče balkanske epizode, tujcev in tranzicije, s čimer je uspešno nagovoril naveličanega slovenskega gledalca.[8]

Po pisanju Marcela Štefančiča v članku o Festivalu slovenskega filma 2002 je Outsider po sušnih osemdesetih in prvi polovici devetdesetih (izjema je bil Babica gre na jug) zdramil Slovence in do uspeha pomagal filmom V leru, Jebiga, Porno film in Zadnja večerja, po čemer pa je spet bilo zatišje. Zapis zaključuje misel, da sta Košak in Vogue Anžlovar dojela, da so za prihod Slovenca na ogled slovenskega filma potrebni le malce zgodbe, kanček emocij in prgišče smeha.[13]

Zasedba uredi

Ekipa uredi

Nagrade uredi

Slovenski filmski maraton 1997 (Portorož) uredi

  • nagrada občinstva
  • nagrada za zvok

Izdaje na nosilcih uredi

  • Outsider. videokaseta. [Šentrupert] : Karantanija film, 1997
  • Outsider. videokaseta. [Šentrupert] : Karantanija film, 1999
  • Outsider. video DVD. Ljubljana : A. G. Market, 2004. zbirka Vrhunci filmoteke (časnik Delo)

Sklici uredi

  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 Outsider (1997), pridobljeno 30. junija 2021. BSF
  2. ↑ Filmska produkcija celovečernih filmov v Sloveniji od leta 1995 b) Delno financiranje s strani Filmskega sklada RS. SFC. pridobljeno 30. junija 2021
  3. ↑ Več kot 100.000 gledalcev. Marcel Štefančič. 5. januar 2004. mladina.si. arhivirano s prvotnega spletišča 30. maja 2004. ridobljeno 30. junija 20212
  4. ↑ 44 Countries Hoping for Oscar Nominations. Academy of Motion Picture Arts and Sciences. 24. november 1997. (angleščina). arhivirano s prvotnega spletišča 13. februarja 1998. pridobljeno 13. oktobra 2015
  5. ↑ B.) DELNO FINANCIRANJE. Slovenski filmi 2003/2004. Filmski sklad RS. pridobljeno 30. junija 2021
  6. ↑ 6,0 6,1 Outsider. str. 51. Delo (13.02.1997), letnik 36, številka 35. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  7. ↑ Vodovnik, Dejan. Outsider - junak iz mešanega zakona. str. 7. Delo (14.01.1997), letnik 39, številka 10. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  8. ↑ 8,0 8,1 LORENČIČ, Danaja, 2007, Fenomen „balkanske kulture“ v slovenskih filmih po letu 1991 : diplomsko delo [na spletu]. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede . [Dostopano 30 junij 2021].
  9. ↑ Murn, Lidija. Razveseljiv povratek k slovenskemu filmu. str. 21. Dolenjski list (05.02.1998), letnik 49, številka 5. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  10. ↑ Leiler, Ženja. Juga kot komedija in drama. str. 6. Delo (18.02.1997), letnik 36, številka 39. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  11. ↑ Rugelj, Samo (26. april 1997). Outsiderji so in. str. 39. Sobotna priloga (26.04.1997), letnik 39, številka 96. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  12. ↑ Čater, Tadej. Filmarje iz države. str. 17. Novi tednik NT&RC (10.04.1997), letnik 51, številka 14. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  13. ↑ Lepe pozdrave iz Bele krajine. Marcel Štefančič, jr. 9. april 2002. mladina.si. arhivirano 30. aprila 2002 s prvotnega spletišča. pridobljeno 30. junija 2021

Zunanje povezave uredi

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Outsider&oldid=5848739«