Osmica
začasni vinotoč in prodaja domače hrane na Krasu in v Istri (Slovenija, Hrvaška); lahko jo spremlja tudi družabni program; uvedeno z odlokom Marije Terezije leta 1784
Osmica je vrsta gostilne, kjer se poleg domačega neustekleničenega vina prodaja tudi hrana.
Zgodovina uredi
Pravica točenja vina izvira iz časov nemškega cesarja Karla Velikega. Ohranila se je tudi v časih Avstro-Ogrske, pa vse do danes. Ime osmica so dobili vinotoči, v katerih so kmetje lahko prodajali svoje vino osem dni v letu brez davka. Prirejali so osmice na svojem domu, kjer se je vino hranilo: v kleti ali kantini. Za označitev, da poteka osmica, so na vrata pritrdili šop bršljana.
Danes lahko vinar organizira osmico največ dvakrat na leto po deset dni.
Ponudba, poleg vina uredi
Poleg vina v osmicah strežejo tudi hrano in druge pijače, in sicer:
- doma pridelane pijače
- domač kruh
- narezke
- enolončnice
- sladice
- klobase
Viri uredi
 | Ta članek o gospodarstvu ali financah je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |