Oscar Fingal O'Flahertie Wills Wilde, irski pisatelj, dramatik, umetnostni in literarni kritik, esejist in aforist * 16. oktober 1854, Dublin, Irska † 30. november 1900, Pariz, Francija.

Oscar Wilde
Portret
RojstvoOscar Fingal O’Flahertie Wills Wilde
16. oktober 1854({{padleft:1854|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:16|2|0}})[1][2][…]
Dublin, County Dublin[d], Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske[4]
Smrt30. november 1900({{padleft:1900|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:30|2|0}})[5][1][…] (46 let)
Pariz[4][6]
Državljanstvo Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske[7][8]
Irska[9][10]
Poklicpesnik, dramatik, pisec kratkih zgodb, novinar, otroški pisatelj, romanopisec, pisatelj, pisec, pisatelj proze, publicist, esejist, fabulist
PodpisPodpis
Spletna stran
cmgww.com/historic/wilde/

Wilde je najpomembnejši avtor angleške dekadence.[11]

Življenje uredi

Otroška leta je preživel v rodnem Dublinu na Irskem. Mati je bila pesnica, oče pa zdravnik, Wilde je hodil v dobre šole in je bil materialno preskrbljen. Že v mladosti je bil zelo razgledan in se je zelo zanimal za umetnost. Študiral je sprva na dublinski univerzi Trinity, nato pa še na Univerzi v Oxfordu. Na Magdalen kolidžu sta bila njegova profesorja Walter Pater in John Ruskin. Poleg tega je bil tudi umetnostni in literarni kritik in proučevalec ter je pisal za različne angleške mesečnike.

Leta 1884 se je poročil s Constance Lloyd, s katero je imel dva sinova.[12]

Oscar Wilde ni ostal zaverovan enemu žanru, temveč je bil pisatelj širokega razpona. Ni ostal samo pri mladostnem pesnikovanju, ampak je znal pisati tudi dobro pripovedno prozo. Med zvrstmi je obvladal pravljico, novelo in roman, komedijo in tragedijo in nenazadnje tudi elegantno oblikovan esej.

Wilde si je tudi utrl pot med najvišje sloje družbe. Povsod je bil zelo cenjen in zaželen gost, tako kot so cenjene njegove knjige tudi še danes. Njegova javna druženja z debatami so bila vedno polna cinične in inteligentne duhovitosti, prvovrstni in množično obiskovani dogodki za javnost, tudi v ZDA. Nedvomno je, skupaj z rojakom Bernardom Shawom, eden od najboljših in najbolj plodnih aforistov vseh časov. Zaradi istospolne zveze z Alfredom Douglasom (opisano v romanu Slika Doriana Graya), so ga sodno preganjali in obsodili ter ga za dve leti poslali na prisilno delo v zloglasno kaznilnico. To se je zgodilo dve leti pred smrtjo, nakar so ga še izgnali v Francijo. Leta 1900 je zbolel za meningitisom in 30. novembra v Parizu umrl, pozabljen in osamljen. Pokopan je na največjem pariškem pokopališču Pere Lachaise, njegov grob pa je med najbolj obiskanimi.

Eden od njegovih številnih aforizmov:

»Nesreča moških je, da nikoli ne postanejo čisto takšni, kot so bili njihovi očetje. Tragedija žensk pa je, da vedno postanejo takšne, kot so njihove matere.«

Dela uredi

  • pravljice (Srečni kraljevič in druge zgodbe, Hiša granatnih jabolk);
  • komedije (Nepomembna ženska, Idealni soprog);
  • poetična drama (Saloma)
  • roman (Slika Doriana Graya);
  • novela (Zločin Arthurja Savila in druge zgodbe)
  • drame (Pahljača Lady Vindermere, The Importance of Being Earnest)

Sklici uredi

  1. 1,0 1,1 Oscar Fingal O'Flahertie Wills Wilde — 2000.
  2. 2,0 2,1 Beckson K. Encyclopædia Britannica
  3. RKDartists
  4. 4,0 4,1 Record #118632779 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  5. Le Temps — 1900. — P. 3. — ISSN 2420-2789
  6. Archivio Storico Ricordi — 1808.
  7. http://web.archive.org/web/20170323053001/http://jeugdliteratuur.org/auteurs/oscar-wilde
  8. LIBRIS — 2014.
  9. https://www.musee-orsay.fr/fr/ressources/repertoire-artistes-personnalites/oscar-wilde-122826
  10. https://catalogue.bnf.fr/ark:/12148/cb11929190h
  11. Hadjur, Sanja (11. julij 2014). »Viktorijanska Anglija in dekadenca«. {{navedi revijo}}: Sklic magazine potrebuje|magazine= (pomoč)
  12. »Saint James Paddington: Oscar & Constance Wilde«. 8. januar 2009. Arhivirano iz prvotnega dne 8. januarja 2009. Pridobljeno 11. novembra 2017.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja (povezava)