Ornithoptera alexandrae
Ornithoptera alexandrae (tudi ptičji metulj kraljice Aleksandre) je metulj iz družine lastovičarjev (Papilionidae). Je največji metulj na svetu, prebiva pa na določenih območjih deževnih gozdov v Papua Novi Gvineji.[1] Življenjski prostor ogrožajo razširjajoči se nasadi oljnih palm in lesna industrija, zato je zaščiten z zakonom od leta 1966, poleg tega pa se za zaščito vzpostavljajo oz. so predlagani naravni rezervati ter ekološki nadzor.[1]
| Ornithoptera alexandrae | ||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 samec
 samica
| ||||||||||||||||
| Ohranitveno stanje taksona | ||||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||||
| ||||||||||||||||
| Ornithoptera alexandrae Rothschild, 1907 |
Leta 1907 ga je odkril baron Walter Rothschild in ga poimenoval po kraljici Aleksandri Danski, ženi Edvarda VII. Britanskega.[2]
Telesne značilnosti uredi
Ptičji metulj je največji metulj na svetu, saj meri razpon kril samice okoli 25 cm, lahko tudi do 28 cm[3]; samci so nekoliko manjši, in sicer meri razpon kril od 17–19 cm. Samci imajo izrazito modro-zeleno barvo kril (lahko so prisotne še pege zlate barve), medtem ko imajo samice preprostejšo temno rjavo barvo kril s pegami kremne barve. Povprečna dolžina telesa znaša 7,5 cm. Zadek je pri obeh spolih obarvan svetlo rumeno, trebušna (ventralna) stran kril pa je obarvana svetlo rdeče.[1][2]
Življenjski prostor, način življenja in razmnoževanje uredi
Življenjski prostor oz. habitat zajema le manjši del Papue Nove Gvineje, natančneje območje blizu mesta Popondetta v provinci Oro. Prebiva v deževnih gozdovih na nadmorski višini od 400 do 800 m. Je monofag, tj. prehranjuje se samo z eno vrsto hrane, in sicer se gosenice prehranjujejo z listi podraščevk vrst Pararistolochia dielsiana in P. schlechteri.[1][4]
Samice izležejo okoli 27 jajčec tekom življenja. Velika, lepljiva jajčeca rumeno-oranžne barve izleže na liste gostiteljskih rastlin. Po dveh tednih se iz jajčec izležejo ličinke, ki se po 11 tednih preobrazijo v bube, te pa po 6 tednih v odraslo žival.[4]
Sklici in opombe uredi
- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 Collins, N.M. & Morris, M.G. (1985). Threatened Swallotail Butterflies of the World. The IUCN Red Data Book. Gland, Cambridge: IUCN, str. 288-89.
- ↑ 2,0 2,1 Glenn, C.R. (2006). "Earth's Endangered Creatures - Queen Alexandra's Birdwing Butterfly". Pridobljeno 2012-06-21.
- ↑ "Description – Queen Alexandra’s birdwing" Arhivirano 2009-10-31 na Wayback Machine.. ARKive. Pridobljeno 2012-06-21.
- ↑ 4,0 4,1 "Ornithoptera alexandrae (Queen Alexandra’s birdwing) - Biology". Prirodoslovni muzej. Pridobljeno 2012-06-22.
Zunanje povezave uredi
- "Ornithoptera alexandrae (Queen Alexandra’s birdwing)" Arhivirano 2012-06-10 na Wayback Machine. - ButterflyCorner.net (angleško)