Orehovo olje
Orehovo olje se pridobiva s stiskanjem plodov navadnega oreha (Juglans regia) in vsebuje večkrat in enkrat nenasičene maščone kisline ter nasičene maščobe[1]
Sestava in uporaba uredi
Kar 72 % vseh maščob v orehovem olju predstavljajo večkrat nenasičene maščobne kisline, med katerimi je okoli 14 % α-linolenske, 58 % linolne ter 13 % oleinske kisline. Poleg tega vsebuje še okoli 9 % nasičenih maščob.[1] Olje vsebuje tudi vitamine A, C in E.[2]
Olje je užitno in se uporablja tudi v prehrani, čeprav zaradi visoke cene ni v splošni uporabi. Uporablja se predvsem za pripravo hladnih solat, saj pregrevanje povzroči, da olje pogreni.[3]
Uporablja se tudi v tradicionalni medicini ter v kozmetični industriji. Pogosto se ga uporablja za krepitev las in preprečevanje cepljenja lasnih konic.[4]
V preteklosti je bilo orehovo olje eno najpomembnejših olj, ki so jih uporabljali renesančni slikarji. Priljubljeno je bilo zaradi hitrega sušenja, pa tudi zato, ker posušeno ni dobilo tumenkastega pridiha. Z orehovim oljem so tako mešali barve, uporabljali pa so ga tudi za čiščenje čopičev in redčilo za barve.
Orehovo olje se občasno uporablja tudi v mizarstvu, predvsem takrat, ko želijo mizarji zaščititi les, ki bo prišel v stik s hrano. Včasih orehovo olje mešajo s čebeljim voskom v razmerju 1:3.[5]
Reference uredi
- ↑ 1,0 1,1 »National Nutrient Database for Standard Reference, Release 28«. USDA National Nutrient Database. 2017. Pridobljeno 3. novembra 2017.[mrtva povezava]
- ↑ »Orehovo olje - vir zdravja in lepote, ki premaga tudi celulit«. Bodi eko. Pridobljeno 21. maja 2019.
- ↑ Ben-Erik van Wyk (2014). Culinary Herbs and Spices of the World. University of Chicago Press. str. 154. ISBN 9780226091839.
- ↑ »Orehovo olje«. Kalček. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. julija 2015. Pridobljeno 21. maja 2019.
- ↑ Erik Schimek. »Finishing with Walnut Oil and Beeswax«. Erikorganic.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. januarja 2014. Pridobljeno 10. novembra 2011.
