Onufrij Veliki
Sveti Onufrij Veliki, (grško:Ονούφριος) krščanski puščavnik in asket, * ?, † 12. junij 400 Egipt, velja za edinega puščavskega meniha, ki mu na Zahodu priznavajo posebno češčenje.
Sveti Onufrij Veliki | |
|---|---|
  sv. Onufrij na bizantinski ikoni | |
| puščavnik | |
| Rojstvo | 320 |
| Smrt | 400 Spodnji Egipt |
| Čaščenje | Rimskokatoliška cerkev Pravoslavje |
| God | 12. junij (zahodno krščanstvo) 25. junij (Srbska pravoslavna cerkev) |
| Atributi | dolgi lasje, krzno, obleka iz listja, hostija, kelih, molek, krona, žezlo in križ |
| Zavetnik | München, tkalci, živine |
Onufrij, sin nekega egiptovskega plemenskega velikaša, je šestdeset let živel popolnoma sam v puščavi in se pri tem držal stroge askeze. Ko je začutil, da bo umrl, je bil ob njemu asket Pafnucij, ki je pozneje tudi napisal njegov življenjepis (Vita).
Češčenje/običaji uredi
V koptski cerkvi je Onufrijevo češčenje izkazano že v 7. stoletju. S križarji je prišlo na Zahod, kjer so Onufrija zelo častili. Škofiji München in Braunschweig hranita njegove relikvije.
Upodobitve svetnika uredi
Onufrij velja za enega najpomembnejših asketov in se pojavlja povsod, kjer so upodobljeni puščavski očetje. Uprizarjajo ga z dolgimi lasmi, oblečenega v krzno ali listje, tudi po vsem telesu poraščenega z lasmi. Kot atribute ima pri sebi hostijo, kelih s hostijo, molek, palico, krono, žezlo in križ.
Cerkve uredi
Na slovenskem je bila Onufiju Velikemu posvečena cerkev nekdanjega benediktinskega samostana na Krogu nad Drnico, delujočega do 1957.
Sklici uredi
Viri uredi
- Schauber, Vera, Schindler, Michael: Svetniki in godovni zavetniki, Ljubljana, Založba Mladinska knjiga, 1995 (COBISS)