Neferefrejeva piramida
Neferefrejeva ali Raneferefova piramida je nodoknčana egipčanska piramida iz Pete dinastije na nekropoli v Abusirju, Egipt. Po prezgodnji smrti faraona Neferefreja je bila nedokončana gradnja predelana v mastabo in postala grobnica pokojnega faraona. Piramido so kasneje razdejali, piramidni kompleks pa so Neferefrejevi nasledniki razširili in obnovili Neferefrejev pogrebni tempelj.[6][7]
| Netjeri-bau-Nefer-ef-Ra[1] Božanska je Neferefrejava Ba[2] ali Božanska je Neferefrejeva moč[3] | |
 Temelji piramide in ruševine pogrebnega templja | |
  Lega Neferefrejeve piramide v Egiptu | |
| Koordinati | 29°53′38″N 31°12′06″E / 29.89389°N 31.20167°E |
|---|---|
| Lokacija | Abusir, Egipt |
| Oblikovalec | Neferefre |
| Tip | nedokončana prava piramida, predelana v mastabo |
| Material | apnenec |
| Dolžina | 65 m |
| Širina | 65 m |
| Višina | ~7 m[4] |
| Zaključek gradnje | 2460–2455 pr. n. št.[5] |
| Posvečeno | Neferefre, Peta dinastija |
| Neferefrejeva piramida v hieroglifih | |||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Nṯr.j-b3w-nfr-f-Rˁ[9] Netjeri-bau-Nefer-ef-Ra Božanska je Neferefrejeva Ba[2] ali Božanska je Neferefrejeva moč[3] | |||||||||||||||
Egiptologi se za piramido sprva niso menili. Prve oglede je opravil pruski egiptolog in jezikoslovec Karl Richard Lepsius (1810-1884) in piramido imenoval Lepsius XXVI, prave raziskave pa je začela skupina čeških raziskovalcev s Karlove univerze v Pragi pod vodstvom Miroslava Vernerja leta 1974. Odkrila je papiruse in kipe, ki so dali pomembne informacije o kratko vladajočem faraonu Neferefreju. Piramida se je imenovala nTri bAw nfrf ra – Božanska je Neferefrejeva moč. Piramidni kompleks leži jugozahodno od piramide Neferirkare Kakaija in zahodno od piramide kraljice Kentkaus II. Piramidni kompleks je najbolj južen na Abusirski nekropoli. Osnovnici piramide sta merili 65 m, zato je bila druga najmanjša piramida faraonov Starega kraljestva. Namanjša je bila Unasova piramida. Na piramidnem kompleksu je bil tudi pogrebni tempelj Svetišče noža in sončev tempelj. Kompleks je bil obdan z velikim krožnim obzidjem.
Galerija uredi
-
Apnenčast Neferefrejev kip iz stebriščne dvorane njegovega pogrebnega templja -
Položaj Neferefrejeve piramide na abusirski nekropoli
-
Rekonstrukcija kompleksa po pretvorbi piramide v mastabo in zaključku gradnje svetišč:
A: krn piramide
B: notranji tempelj
C: knjižna dvorana
D: pogrebni tempelj
E: vhod v tempelj
F: galerija
G: Svetišče noža
H: palisada -
Zgradba prve stopnje jedra piramide:
A: zunanji zid
B: notranji zid
C: polnilo
D: jama za podzemne prostore
E: jama za vhod -
Podzemni prostori piramide:
A: vhod s severno kapelo
B: hodnik
C: predkomora
D: pogrebna komora
Sklici uredi
- ↑ Budge 1920, str. 921.
- ↑ 2,0 2,1 Arnold 2003, str. 159.
- ↑ 3,0 3,1 Verner 2001d, str. 304.
- ↑ Verner 2001d, str. 306.
- ↑ T. Schneider: Lexikon der Pharaonen, Deutscher Taschenbuchverlag, 1996, str. 261–262.
- ↑ Verner 1999, str. 336–345.
- ↑ Lehner 1997, str. 146–148.
- ↑ Verner 2001d, str. 301.
- ↑ Budge 1920, str. 921.
Viri uredi
- Arnold, Dieter (2003). The Encyclopaedia of Ancient Egyptian Architecture. London: I.B Tauris & Co Ltd. ISBN 1860644651.
- Budge, Ernest Alfred Wallis (1920). An Egyptian hieroglyphic dictionary: with an index of English words, king list, and geological list with indexes, list of hieroglyphic characters, coptic and semitic alphabets, etc. Zv. 2. London: J. Murray. OCLC 636043200.
- Lehner, Mark (1999). »pyramids (Old Kingdom), construction of«. V Bard, Kathryn (ur.). Encyclopedia of the archaeology of ancient Egypt. London; New York: Routledge. str. 778–786. ISBN 978-0-203-98283-9.
- Verner, Miroslav (1994). Forgotten pharaohs, lost pyramids: Abusir (PDF). Prague: Academia Škodaexport. ISBN 978-80-200-0022-4. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 1. februarja 2011.
- Verner, Miroslav (2001d). The Pyramids: The Mystery, Culture and Science of Egypt's Great Monuments. New York: Grove Press. ISBN 9780802117038.